Večer, 03.12.2010

O_kodovanjeDamijan Toplak Ko so vodilni v kranjskem Merkurju pred tremi leti z menedžerskim prevzemom prevzemali takrat še okrog pol milijarde evrov "težak" Merkur, so se nekateri ekonomisti, z Maksom Tajnikarjem na čelu, spraševali, od kod jim denar in zakaj niso za prevzem zastavili svojega premoženja. Pa je tedanji predsednik Merkurjeve uprave Bine Kordež dejal, da je pri banki, kjer je najel posojilo, zastavil zgolj svoje dobro ime.

In ker njegovo početje ni bilo osamljeno, je poznejša gospodarska situacija razgalila, da se računi prenekaterih menedžerjev pri prevzemih finančno ne izidejo, zato so se v velikih finančnih zagatah v zadnjih dveh letih znašle tudi mnoge banke. Na začetku je bil prevzem Merkurja razglašen za enega najbolj transparentnih, zadovoljni so bili tudi mali delničarji, ki so za delnico iztržili zavidljivih 405 evrov. A v krizi prodajni in drugi finančni kazalniki pri Merkurju niso več šli le še navzgor. Menedžerji prek izplačevanja Merkurjevega dobička niso bili več zmožni vračati za prevzem najetih posojil, zato so se očitno odločili za drugačne "zvijače" in skušali na različne načine izčrpavati Merkur, da bi prevzem vendarle uspel. A na koncu so, tako Istrabenz, Pivovarna Laško, Vegrad in še kakšno manjše podjetje, ogrozili obstoj Merkurja, ki je že kakšen mesec v prisilni poravnavi. In ta isti Kordež, ki je s svojo ekipo ogrozil obstoj nekdaj ugledne družbe, je kasneje jezil svojega zdaj že pokojnega naslednika Bojana Knupleža in mu ponujal svoje rešitve Merkurja iz težav. Po nekaj mesecih prejemanja plače svetovalca je bil Kordež pred slabim mesecem toliko korekten, da se je v dogovoru z novo upravo Merkurja odrekel vsaj odpravnini, ki bi mu po pogodbi sicer pripadala. Ali bo po številnih gospodarskih aferah, skupaj z zloglasno Čisto lopato, tožilcem zdaj končno uspelo spisati takšno obtožnico, da bo na sodišču vzdržala in dobila epilog, če so bili Kordeževi posli dejansko nezakoniti in v škodo Merkurja. Ali pa bo nekdanji prvi mož Merkurja najel eno izmed štirih znanih odvetniških družb v Sloveniji in ga bo obvarovala pred morebitno kaznijo. Oškodovanja gospodarskih družb, če so se res zgodila, so v razviti tujini hud prekršek in tam tovrstni prekrškar ji dobijo po 100- in večletne kazni. Že v opozorilo prihodnjim generacijam menedžerjev in drugim bi bilo koristno, da se naposled izkaže, da v Sloveniji ne lovimo in obsojamo le kurjih tatov, velike ribe pa se izmuznejo iz mreže.


Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Danes
Datum: 03. 12. 2010 
Stran: 2