Banka se po svež kapital odpravlja na kapitalske trge po Evropi, delnico pa namerava uvrstiti na borzo v Varšavi. Po trenutni tržni ceni nekaj več kot 10 evrov za delnico bi NKBM zbrala okoli 130 milijonov evrov. Kaj ste poročali ministru za finance prejšnji teden, ko ste se vrnili iz Poljske? "Ničesar mu ni bilo treba poročati, šlo je za sestanek, vezan na naše bodoče aktivnosti, tudi ni navade, da bi ministru karkoli poročali. Je pa res, da je minister predstavnik našega največjega lastnika in je logično, da se o nekaterih stvareh občasno pogovorimo." Ali se v pripravah na izvedbo dokapitalizacije z največjim lastnikom vsaj posvetujete? "Načeloma je obravnava vseh delničarjev enaka, tudi največjega, je pa res, da se zaradi sklepa vlade glede odstopa predkupne pravice v zameno za pravice prve zavrnitve potencialnim novim investitorjem, in ker lahko pride do sprememb v lastniški strukturi NKBM, pogovarjamo o tehničnem vidiku." Omenili ste odstop predkupne pravice vlade strateškemu partnerju, če bi sprejel pogoje vlade in podpisal delničarski sporazum, v katerem bi ob njegovem izstopu iz lastništva NKBM vladi zagotovil predkupno pravico. Kakšen strateški partner bi bil dobrodošel za NKBM? "Ne govorimo o strateškem partnerju, ampak o institucionalnem investitorju. Strateški partner ima po navadi večino v lastništvu, a takšnega ne iščemo. Banka ni naprodaj, iščemo pa institucionalne investitorje, ki bi bili finančno sposobni spremljati bodoči razvoj banke. Vlada ima seveda, glede na to, da namerava nekatere pravice odstopiti, določene zahteve do potencialnih investitorjev." Vam je znano, ali je kateri od potencialnih investitorjev pripravljen sprejeti takšne pogoje vlade? "NKBM se srečuje z investitorji vse leto, ko predstavljamo razvojne in poslovne načrte. Imamo okoli 80 sestankov na leto s posameznimi zainteresiranimi. Podrobneje zaradi enake obveščenosti delničarjev ne morem govoriti. Na koncu je to stvar bilateralnega dogovora države s posameznimi investitorji." O nekaj imenih je bilo v zadnjem času slišati: od Goldman Sachsa, Katarja do kitajskih bank. Kdo, pričakujete, bi lahko bil zainteresiran za nakup delnic NKBM? "Investicijski svet je velik, možnosti je veliko. Katar Holding je globalno eden večjih institucionalnih investitorjev in z vidika stabilnosti in podpiranja bodočega razvoja je eden kvalitetnejših investitorjev. Med drugim je udeležen v Volkswagnu, v Porscheju, v Barclays banki, v španski banki Santander, skratka, je v prvi ligi svetovnih institucij. Obstaja še veliko drugih investitorjev tega tipa, to so skladi lastniškega kapitala, vsak pa ima svoje posebne želje in potrebe." Kaj je tisto, kar bi privlačilo investitorje, da bi se odločili investirati v delnico NKBM? "Dvoje. Eno je pričakovan razvoj banke, če ima razvojno perspektivo, da bo čez nekaj let uspešnejša, večja. Drugi del je v korelaciji s ceno za delnico, ki je v tem trenutku v primerjavi s konkurenti ugodna. Ta korelacija bo prevladovala pri investicijskih odločitvah posameznih investitorjev." Kakšno lastniško strukturo bi si želeli po končani dokapitalizaciji? "Znotraj lastniške strukture, ko imamo razpršeno lastništvo med fizične osebe in institucionalne investitorje, ob enem večjem investitorju (državi) je možno veliko variacij. Najbolj bistveno je, da lastniška struktura omogoča podpiranje razvojnih potencialov banke. To pomeni, da če banka aktivno raste, če ima aktivno in ambiciozno politiko, kar NKBM nedvomno ima in se želi širiti znotraj regije, potem je prav, da investitorji to vedo vnaprej in se s tem strinjajo. Kajti ko bo čez nekaj let prišla nova potreba po kapitalu, ko bo to narekovala poslovna potreba, da bodo pripravljeni podpirati ta razvoj. Zavedati se moramo, da investitorji razvoja ne podpirajo, ker bi do NKBM gojili kakšen specifičen psihološki moment, ampak želi vsak prvenstveno zaslužiti. Vendar, če banka posluje dobro, se bo njena vrednost povečevala in to bo zadovoljilo vse delničarje." V zadnjem času delnice NKBM na borzi kupujejo predvsem tuji skladi, ki imajo skupno že 10odstoten delež. Prodajajo pa slovenski institucionalni vlagatelji in mali delničarji. Ali to kaže na nezaupanje domačih vlagateljev v banko? "Ne bi ocenjeval prodajnih vzgibov posameznih delničarjev. Glede nakupnega vidika tujih investicijskih skladov, ki so v zadnjem letu podvojili svoj delež v NKBM, je očitna presoja, da banka posluje dobro in da je njeno vrednotenje ugodno, pričakujejo torej, da bodo čez nekaj let z morebitno prodajo imeli dobiček." Mali delničarji še vedno objokujejo 27 evrov za delnico, ki so jih plačali ob delni privatizaciji leta 2007. Takšnega tečaja verjetno ne bo več kmalu. "Tega ne morem komentirati, je pa dejstvo, da so vsi trgi doživeli velikanske popravke in da so delnice na povsem drugačnih nivojih, kot so bile pred tremi ali štirimi leti. Seveda si želimo, da bi bilo vrednotenje naše banke višje." Zakaj ste se v okviru sedanje dokapitalizacije odločili delnico uvrstiti na Varšavsko borzo? "Varšavska borza je bila lani evropska borza z največ novimi izdajami vrednostnih papirjev oziroma z največ zbranega novega kapitala skozi javne ponudbe delnic. S tega vidika je najbolj primerna, da se uvrsti naša delnica nanjo. Ima tudi svoje pomanjkljivosti, a po velikosti je že prehitela Dunajsko borzo, ki nam je sicer bližje, tudi investitorji nas bolj poznajo, a je po svoji dinamiki Varšavska borza bistveno boljša. Ne smemo zanemariti dejstva, da imajo pokojninski skladi na Poljskem zakonsko obveznost, da morajo večino svojih sredstev nalagati na poljskem kapitalskem trgu. Zato je kotacija na Varšavski borzi dodatek v smislu širitve možnih potencialnih investitorjev v NKBM." Za uvrstitev na borzo mora družba izpolniti določene pogoje in tudi poceni to verjetno ni. "Za NKBM kot družbo v prvi kotaciji na Ljubljanski borzi, ki ima v svoji lastniški strukturi že vrsto let mednarodne institucionalne investitorje, ko izpolnjujemo zahteve transparentnega poročanja, to ni poseben problem, saj so ta pravila delovanja znotraj borz v EU zelo podobna. Sama dokapitalizacija je vedno pogojena z določenimi stroški za svetovalce, revizijske in pravniške storitve. Gre za tehnični proces oblikovanja prospekta in drugih potrebnih opravil. Ti stroški so med 2 in 2,5 odstotka celotne transakcije. Kotiranje oziroma strošek kotacije na Varšavski borzi pa je relativno poceni." Kako daleč so priprave prospekta, kdaj ga boste objavili? "O tem natančneje ne morem govoriti, prospekt je v zaključni fazi, ko bo pripravljen, ga bo pregledala Agencija za trg vrednostnih papirjev, po odobritvi bo v procesu pridobivanja evropskega potnega lista za prospekt o tem obveščena borza v Varšavi, kjer ne potrebujemo odobritve poljskega regulatorja, ker je naš regulator sprejet v okviru EU." Kaj pomeni, da ne bo arbitraže med ceno delnice na Ljubljanski in Varšavski borzi? "To je dnevna poravnava med borzami, kar pomeni, da bo šlo za enoten pool delnic. Če bi se namreč poravnave opravljale z eno- ali dvodnevnim zamikom, bi lahko prišlo do različnih cen in zaradi razlike v časovnem zapiranju transakcij do arbitraže. Glede na to, da imamo tehnične rešitve za poravnave znotraj enega dneva in da bo oznaka delnice na obeh borzah enaka, se to ne more dogajati. To pomeni dodatno, višjo zaščito za vse delničarje. Ni logike, da bi bila cena delnice na obeh borzah različna, ker gre za enoten sklad delnic, ki kotira delno na dveh borzah." Kdaj, načrtujete, bi bila dokapitalizacija končana? "Znotraj prvega polletja letošnjega leta." Kakšne bi bile razvojne posledice za banko, če država ne bi sodelovala v dokapitalizaciji? » "Tudi če država ne bi sodelovala v tej dokapitalizaciji, se njen delež ne bi dramatično znižal. Sicer bi zdrsnil pod 50 odstotkov, a bi imela še vedno daleč nad 25 odstotki lastništva, kar pomeni, da se nobena temeljna sprememba v banki ne bi mogla zgoditi brez njenega soglasja. Če pa upoštevamo, da je delež naslednjega večjega delničarja nekajkrat manjši od državnega, bi imela država v procesu odločanja na skupščini če ne prevladujoče, pa vsaj najpomembnejšo vlogo. Sicer pa tuji investitorji in kreditorji banke ne postavljajo pogoja, da bi morala država ostati večinski lastnik, če zagotavljamo dovoljšnjo višino kapitala. Bolj bistveno vprašanje je uspešnost dokapitalizacije, ne pa sodelovanja države. Če bo dokapitalizacija uspešna, bomo okrepili kapitalsko ustreznost banke do te mere, da bomo sposobni tako razvoja kot nadaljnje kreditne aktivnosti še uspešneje kot doslej." Kaj kažejo prve sondaže trga v tujini: kakšna je prepoznavnost banke v tujini? "Za to delamo že nekaj mesecev. Od jeseni, ko smo intenzivirali stike z investitorji, ki investirajo v ta del Evrope, smo opravili več kot sto sestankov z njimi, predstavili smo svoje načrte in trenutno poslovanje. Glede na to, da smo cenovno ugodnejši od naših konkurentov v regiji, je zanimanje dokaj dobro." Tržna cena delnice na borzi je precej pod knjigovodsko vrednostjo. Ali ste zato ugodnejši od konkurentov? "Objavljeni sta bili dve poročili analitikov Raiffeisna in Citi Group, ki za našo delnico priporočata nakup, kar je za potencialne investitorje dober znak, ker pomeni, da analitiki ocenjujejo delnico NKBM kot perspektivno naložbo. Ciljane cene teh analitikov so precej višje od današnje cene." Zakaj je dokapitalizacija pravzaprav potrebna in v kakšne namene boste porabili zbran denar? "V preteklih dveh letih in pol krize banka ni izkoristila nobenega državnega poroštva za refinanciranje banke, pa smo kljub temu zagotavljali pozitivno rast kreditnega portfelja gospodarstva v Sloveniji, kar pomeni, da smo aktivno podpirali prizadevanja slovenskega gospodarstva za prehod iz krize. Tako bomo delovali tudi naprej, saj menimo, da lahko le razvoj prinaša uspešne zgodbe. Banka za svoj razvoj in rast potrebuje kapital in druge finančne vire, da lahko opravljamo svoj posel. Zaenkrat so naše kapitalske ustreznosti primerne, ne omogočajo pa bistvenega in hitrega razvoja. NKBM se s krizo relativno dobro spopada, vidimo pa tudi priložnosti na trgu. Veliko stvari je zelo poceni. Poleg tega se povečuje pritisk na kapitalsko ustreznost bank z novo, strožjo regulativo Basel III, zato želimo za to stabilnost poskrbeti čim prej, saj se zavedamo, da bodo v prihodnjih letih mnoge evropske banke potrebovale dodaten kapital, takrat bo konkurenca za kapital I velika." Kako boste zagotavljali rast banke - tudi s kakšno akvizicijo? "Kapital se bo uporabil za tri elemente, prvi je stabilna kapitalska osnova banke in s tem omogočena organska rast kreditiranja, ki je temeljna za uspešno poslovanje gospodarstva. Brez tega, da bomo banke s krediti podpirale gospodarstvo, ne more biti razvoja. Sledita konsolidacija skupine in širitev bančnega poslovanja v regiji. Nekatere naše družbe so sicer v večinski lasti NKBM, a imajo drugi delničarji še velike deleže. S prihajajočo regulativo bo za nas ugodneje imeti v teh družbah čim večji delež. Toda konsolidacije so dolgotrajen proces, na katerega mora biti banka kapitalsko pripravljena." S tem mislite na Zavarovalnico Maribor in Adria Bank Dunaj? Pa bo NKBM dovolj močna za ti dve konsolidaciji? "Tudi na ti dve družbi. Z uspešno dokapitalizacijo bomo to zagotovo izpeljali. Po začetnih pogovorih s Pozavarovalnico Sava glede Zavarovalnice Maribor so se ti zaradi aktivnosti naše dokapitalizacije ustavili in jih bomo nadaljevali, ko bo za to primeren čas. Pogovorov še nismo formalizirali, oboji smo ostali na načelni ravni pojasnjevanja pogleda na razvoj zavarovalnice in njeno potencialno kapitalsko strukturo." Pa vendar še ni končana konsolidacija Credv banke v Srbiji. Kako draga je bila ta naložba, o kateri mnogi menijo, da je bila nepotrebna? "Na posebne probleme, ki jih ne bi videli že prej, po prevzemu nismo naleteli. Zadovoljni smo z uspehi restrukturiranja, po sedmih mesecih smo prepolovili število zaposlenih in stroške poslovanja. Obseg poslov smo povečali za 30 odstotkov in banko pripeljali do operativnega pozitivnega poslovanja. Vse to smo opravili zgolj z dokapitalizacijo, v naslednjih treh letih pa bomo odkupili tudi deleže manjšinskih delničarjev. Res pa je, da nas čaka še vlaganje v tamkajšnje tržišče. Toda če pogledamo dimenzijo srbskega trga in razvojni potencial, je to eden od trgov, ki lahko v prihodnje prinaša pozitivne učinke." Na nedavni konferenci Euromonevja na Dunaju je bilo slišati, da imajo banke v vzhodni in centralni Evropi veliko likvidnost, a je ne morejo plasirati zaradi visoke tveganosti naložb. Se tudi NKBM srečuje s tem problemom? "Kratkoročna likvidnost bank je zelo visoka, dolgoročnih virov pa ni toliko, kot bi si naši klienti želeli, saj povprašujejo pretežno po dolgoročnih virih. Vprašanje je, kateri so tisti razvojni projekti, pri katerih banka ne povečuje svojih tveganj. Banke smo skozi krizo postale bolj previdne, zato je lahko tudi to eden od vzrokov za neaktivnost na trgu. Že ves čas negujemo odnose z našimi klienti, ki so glavni vir naših virov, več kot 70 odstotkov so depoziti prebivalstva, z različnimi spodbudami pa skušamo ročnost kratkoročnih virov podaljšati. Ta rast je omejena s potencialom prihrankov v gospodarstvu, toda to je temelj bančnega poslovanja." Ni pa dovolj, zato morate iskati vire tudi na tujih trgih, kjer so zdaj sredstva draga. "To je res, medbančni trgi so spet začeli delovati, vendar dolgoročnih virov ni na pretek. Je pa tudi vprašanje, koliko je priložnosti za naložbe. Rasti, ki smo jih dosegali v zadnjem letu, so bile pokrite že z osnovnim virom. Če se bo rast intenzivirala, če se bo povečala gospodarska rast, bomo morali poseči po tujih virih. Glede na to, da je NKBM od velikih bank v Sloveniji ena najmanj zadolženih bank na tujih trgih, ne pričakujem težav s pridobivanjem novih virov, če bomo ohranili vse parametre poslovanja na nivojih, kot jih imamo." Kreditni krč pa še kar traja. Kakšen ključ za odpravo tega krča vidite vi? "To morate vprašati tiste, ki ga povzročajo, predvsem tuje banke pri nas, ki znižujejo kreditno aktivnost, krčijo bilančne vsote in izpostavljenost do gospodarstva, ki bi prav zdaj najbolj potrebovalo njihovo podporo. Banke moramo biti ob svojih klientih tudi takrat, ko so težki časi." Kakšen je psihološki vpliv težav, ki jih ima največja banka v Sloveniji? Lani je imela izgubo, država pa se ne more dogovoriti z belgijsko solastnico o dokapitalizaciji. "Konkurence ne želim komentirati, je pa res, da ima prva banka v državi velik vpliv na celoten sektor. Menim, da bi bilo bolj primerno, da če katera koli banka potrebuje podporo kapitala ali drugega inštrumenta, bi bilo to treba zagotoviti čim prej, ker bi se s tem izognili dolgotrajnemu razreševanju problema, ki ga je tako in tako treba rešiti. Res pa je, da je treba imeti potencial za reševanje problemov." Vlada pripravlja zakon o davku na bilančno vsoto. Kakšne posledice bo imel ta zakon za NKBM? "Nimam dovolj informacij, da bi lahko sodil o tem. Počakati moramo na osnutek tega ukrepa. Samo upam, da obdavčitev ne bo temeljila na zatečenih izhodiščih v letu 2010, ker bi to pomenilo, da bi bile banke, ki smo aktivno pomagale gospodarstvu v letih krize in nismo zmanjševale svoje izpostavljenosti, ponovno kaznovane za svojo proaktivnost." Kolikšen del krivde za globljo krizo v Sloveniji kot drugod po Evropi po vaši oceni nosijo banke, s tem da naj bi šlo predvsem za kreditiranje menedžerskih prevzemov? "Spomnim se tudi let, ko smo bile banke obsojane, da premalo kreditiramo in premalo rastemo. Tudi takrat, ko so bile rasti bilančnih vsot do 40 odstotkov pri rasti nacionalnega produkta okoli 5 odstotkov. Ali se takrat nihče ni vprašal, ali je to bilo normalno? Sam se spomnim, da sem se moral pred kamerami zagovarjati, zakaj je NKBM tako 'neambiciozna', da načrtuje 'le' 25-odstotno rast bilančne vsote, medtem ko njeni konkurenti načrtujejo 40-odstotna povečanja. Danes vidimo posledice. Je pa dejstvo, da bo to dobra šola za marsikoga v celotnem sektorju, katere rezultat bo v bolj previdnem načrtovanju prihodnosti. A to ne velja le za Slovenijo, saj je globalno prišlo do bistvenega pretiravanja v izpostavljenostih, zaradi cesarje tudi nastala ta kriza." KBC, solastnica NLB, je v četrtek objavila rezultate poslovanja v letu 2010 z 1,7 milijarde evrov dobička. Pri nas pa se banke šele zdaj začenjajo čistiti, ko objavljajo vse nižje dobičke in vse višje oslabitve in rezervacije. Zakaj tak zamik? "Slovenija je še vedno v vajeniški dobi gospodarstva in bančništva. Banke v tujini in države, ki imajo dolgoletne izkušnje boja z različnimi krizami, ki se v kapitalizmu ciklično pojavljajo, so v letih 2008 in 2009 drastično počistile svoje bilance. Spomnimo se, da je celoten ameriški in evropski bančni sistem izkazoval veliko skupno izgubo. Države so z veliko neglasovalnimi delnicami dokapitalizirale banke, da so jih usposobile za delovanje. Očiščene in dokapitalizirane banke so imele boljše izhodišče za hitrejšo vrnitev na trg. V Sloveniji očitno nismo tako vešči premagovanja krize, to smo delali sukcesivno. Struktura našega bančnega sistema je drugačna, ker prevladujejo komercialne banke, kjer se težave zrcalijo šele kasneje, ko gospodarstvo že počrpa vse svoje rezerve. Verjamem, da bo ta izkušnja prinesla znanje, kako ravnati v prihodnje. Sam bi pogledal Nemčijo, ki je odreagirala zelo odločno in hitro, ni gledala na psihološke vidike. Nemška vlada je podprla celo avtomobilskega proizvajalca Opel, čeprav je bil v lasti ameriške firme General Motors. Toda s tem je ohranila industrijsko proizvodnjo v Nemčiji in 50.000 delovnih mest, znanje, ki se je tam generiralo. To delajo zrele države z veliko izkušnjami." In z veliko denarja, kar je pri slovenskem proračunu problem. "Slovenija je bila pred krizo zelo malo zadolžena država, imela je vse možnosti za takšne posege, celo več kot Nemčija. Je pa bilo upravljanje krize s hitrimi reakcijami stabiliziranja sistema različno. Slovenija je veliko naredila s hitro zadolžitvijo in s finančnim stabiliziranjem likvidnosti finančnega sistema, na drugih strukturnih elementih pa je odreagirala manj uspešno, na primer pri razbremenitvi gradbeništva ali omogočanju dodatnih investicij. Gradbeništvo res povzroča probleme, a to je sektor, ki znatno prispeva k rasti bruto družbenega proizvoda." Koliko menedžerskih prevzemov je kreditirala NKBM? "Glede na povprečje bančnega sistema podpovprečno, konkretnih številk ne morem razkrivati. Glede na težave, ki iz tega izhajajo, v naši bilanci niso tako dramatične kot morda drugje." Kolikšno škodo je banka utrpela pri propadu cerkvenih Zvonov Holdingov? "Posameznih poslov s klienti ne morem razkrivati, vendar so naše terjatve do teh klientov v bilancah izkazane korektno in pošteno." Delež oslabitev in rezervacij se v NKBM še vedno povečuje. Agencija Fitch je decembra lani ocenila, da bo poslabšanje kreditnega portfelja pritiskalo tudi na kapitalsko ustreznost banke. Kako boste upravljali ta tveganja? "NKBM, ki je v večinski lasti države, ima zelo omejen manevrski prostor pri zaplembah vrednostnih papirjev, ki jih imamo v zastavi. Kot povezana oseba z državo bi pri marsikaterem vrednostnem papirju sprožili potrebo po prevzemu skladno z zakonom o prevzemih. Ker iščemo rešitve, da to kljub temu izpeljemo, se nam ti problematični plasmaji nabirajo, zaradi česar pa niso nič slabše zavarovani. Iz tega je navidezno problem nekoliko večji, kot je v resnici, kar je tudi stvar metodologije prikazovanja problematičnih kreditov. Skrbi pa me, ker imamo v Sloveniji banke v zastavi precej stanovanjskih enot, poslovnih prostorov ali nedokončanih gradbenih projektov podjetij, ki so v velikih težavah. Zaplemba nepremičnin je v Sloveniji zapleten in dolgotrajen postopek. Tako se dogaja, da namesto da bi lahko banka skozi pravno proceduro relativno hitro prevzela nedokončane projekte, jih dokončala, kar pomeni tudi zaposlila gradbince in jih ponudila trgu, potencialno po diskontnih cenah, tega ne more. Tako nedokončani projekti propadajo, kar je dvojna škoda, tako narodnogospodarsko kot za banko. Upam, da nam bo uspelo najti pravno regulativo, ki ne bo ščitila smo dolžnika, ampak tudi upnika." Letos banke še vedno povečujete oslabitve in rezervacije. Kdaj, pričakujete, se bo ta trend obrnil? "Mislim, daje letošnje leto zadnje z nadpovprečnimi slabitvami. Že danes vidimo, da večina predvsem izvozno naravnane industrije dobro deluje, glede na to, da naši največji partnerji zelo dobro poslujejo. Določen del čiščenja v gospodarstvu, ki je bil narejen skozi prisilne poravnave in stečaje in bo narejen še letos, bo veliko prispeval k temu, da bodo tisti, ki bodo preživeli, s pozitivnim učinkom zacelili svoje rane." NKBM ima največjo aktivnost v severovzhodni Sloveniji. Ali tukajšnje gospodarstvo že kaže znake oživljanja? "Problemi se zaradi težav v gradbenem sektorju selijo v sektor obrtništva. Prisilne poravnave in stečaji velikih partnerjev so obrtništvo precej prizadeli. Ker poznam ta sektor, zaupam vanje, vem, da so to podjetniki, ki so preživeli zelo težke čase, in verjamem, da bodo preživeli tudi to krizo." Stranka SLS zahteva izredni sklic parlamentarnega odbora za finance, ker zahteva pregled odgovornosti za menedžerske odkupe. Zahtevajo podatke o kazenski in odškodninski odgovornosti nadzornih svetov in uprav bank v pretežni državni lasti. Ali vas to kaj skrbi? "Tega ne želim komentirati. Vemo, kako se podatki pregledajo, preverijo, stvar presoje je, kaj je normalen poslovni riziko." V krizi je tudi v bankah zmanjševanje stroškov stalnica. V prvi vrsti gre za zmanjševanje števila zaposlenih. Za koliko je letos predvideno zmanjšanje v NKBM in s kakšnimi metodami? "Trenutno je v banki 1390 zaposlenih. Precej kritike je letelo na nas, ko smo pred dvema letoma na skupščini napovedali, da bo to ena od posledic krize. Mislim, da je zelo pošteno, da zaposleni to izvedo pravočasno, in to delamo dogovorno. V bankah moramo nekaj storiti, ker prihodkov ni več toliko. Naloga vodstva je, da skupaj z zaposlenimi poišče za obe strani najugodnejšo možnost. V zadnjih dveh letih smo za 10 odstotkov znižali število zaposlenih, pa to ni povzročilo nobene negativne konotacije. V letošnjem letu nameravamo znižati število zaposlenih še za 5 odstotkov v banki, v skupini pa smo znižali število zaposlenih za skoraj 500, za 368 v Srbiji, v Sloveniji pa za nekaj manj kot 150." Dva med njimi sta odšla prostovoljno. Boris Čekov, direktor KBM Leasinga, in Stanko Brglez, pooblaščenec uprave banke. Proti Borisu Cekovu poteka tudi tožba. Je njegov odhod povezan z njo? "S strani banke ni nikakršne tožbe, če ste mislili to. Oba sta sama izrazila željo po odhodu, kar je zaradi narave dela potekalo nekaj mesecev. Ni šlo za nerazčiščene probleme, poznam vzroke, ki so zelo osebne narave, zato so špekulacije o ozadjih teh odhodov neprimerne. Vzrok odhodov niso bile nepravilnosti ali kak drugačen nadzor." O reviziji lizing poslov v državnih bankah je poslanec Jože Tanko na vlado naslovil poslansko vprašanje. Ali ta revizija že poteka in kdo jo opravlja? "Tega ne morem komentirati." Kakšna je povprečna plača v NKBM, brez upoštevanja zaposlenih po individualnih pogodbah? "Povprečna bruto plača je 1828 evrov, kar pomeni povprečno neto plačo 1250 evrov." To sprašujem, ker je bila konec leta 2010 podpisana kolektivna pogodba dejavnosti bančništva, potem ko je delodajalska stran odpovedala prejšnjo pogodbo. Kako ocenjujete zmanjševanje pravic zaposlenih v NKBM, kot je zmanjšanje števila dopusta? "Ne vem, ali so izgubili kakšne bistvene ugodnosti, vem pa, da je za delavce ugodno povečanje izhodiščne plače. Ali smo nekatere stvari v drugih delih pogodbe definirali na drugačen način, je drugo vprašanje. Število dni dopusta je bila anomalija, če nekdo z dolgo delovno dobo pridobi 35 dni dopusta, saj se produktivnost meri na produktivno porabljene ure zaposlenega. Mislim, da bi lahko te stvari tudi ostale, če bi delavci nadpovprečno opravljali svoje delo." ■ Kot povezana oseba z državo bi pri marsikaterem vrednostnem papirju sprožili potrebo po prevzemu skladno z zakonom o prevzemih

Medij: Večer - V soboto
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 12. 02. 2011 
Stran: 5