Skupno so manjšinski lastniki Ljubljanske borze za svoj delež dobili skoraj osem milijonov evrov oziroma toliko, kot so Dunajčani za delnico plačali ob nakupu večinskega deleža leta 2008. Prav višina kupnine je bila tudi jabolko spora med Avstrijci in malimi lastniki. Spomnimo da so mali delničarji zahtevali enako kupnino, kot jo je dobil konzorcij prodajalcev večinskega deleža, medtem ko so jim Avstrijci ponujali bistveno nižjo ceno. Zaradi omenjenega spora je Agencija za trg vrednostnih papirjev Dunajski borzi oziroma holdingu CEESEG tudi vzela glasovalne pravice in holdingu CEE-SEG naložila, naj ali objavi prevzemno ponudbo ali svoje lastništvo zniža pod 25-odstotni prevzemni prag. Čeprav je član uprave CEESEG Heinrich Schaller že v začetku minulega leta napovedal, da bodo v najkrajšem času objavili prevzemno ponudbo, tega do danes še niso storili, zaradi česar kljub večinskemu lastništvu še vedno nimajo glasovalnih pravic. Te bo CEE-SEG očitno dobil šele, ko bo postal edini lastnik Ljubljanske borze, torej ko bo odkupil tudi preostala dva odstotka delnic Ljubljanske borze. Doslej je CEESEG prevzem Ljubljanske borze stal že skoraj 46 milijonov evrov, za nakup preostalih delnic pa bodo morali odšteti še dodaten milijon evrov, kar bo skupno vrednost prevzema zvišalo na 47 milijonov evrov. Za primerjavo; to je kar 22-krat oziroma 1 6-krat več, kot so znašali lanskoletni prihodki oziroma kapital Ljubljanske borze. Ob upoštevanju lanskoletnega dobička pred amortizacijo (EBITDA), ki je znašal 0,3 milijona evrov, bodo tako Dunaj čani potrebovali več kot 160 let, da bodo pokrili stroške prevzema Ljubljanske borze.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 18. 07. 2011 
Stran: 19