Kdo je Bine Kordež Kordež je prejemnik nagrade Združenja Manager za najboljšega menedžerj a leta 2007, ko je na vrhuncu konjunkture do grla zadolžil Merkur, prejel milijonska posojila na »dobro ime« in se javno hvalil, da jih nikoli ne bo vrnil. V tranziciji j e bil politično in medij sko eden izmed najvplivnejših menedžerj ev, saj j e več let sedel celo v svetu Banke Slovenij e, od koder je nadziral poslovne banke, ki so mu pozneje odobrile sporna posojila. »Dobro ime« Bineta Kordeža je bilo seveda zgolj fikcija, v resnici velik medijski konstrukt, saj seje Kordežleta in leta uvrščal med glavne igralce slovenskega ekonomskega žurnalizma in bil hkrati velik ljubljenec vplivnih medijev. Politično moč je pokazal leta 2004 kot ustanovitveni član Foruma 21. Tri leta pozneje je prevzelMerkurvimenu razvpitega nacionalnega interesa. Ko je v času Kordeževega prevzema Merkurj a takratna Janševa vlada s spremembami zakona o prevzemih in bančništvu poskušala ustaviti veliki val menedžerskih prevzemov, j e Kordež v Delu silovito napadel vladni poskus, češ da škodi slovenskemu nacionalnemu interesu in spodbuja tuje lastništvo slovenskih podjetij (Politično motivirani, ekonomsko nedomišljeni, Delo, 29. novembra 2007). Mija Repovž toči solze za Binetom Kordežem Ne preseneča, da se je nad Kordežem leta in leta navduševala branilka nacionalnega interesa Mij a Repovž, za katero j e že Mičo Mrkaič velikokrat napisal, daje sramota slovenskega ekonomskega novinarstva. Repovževa, ki leta in leta zliva gnojnico po vseh, ki ne mislijo tako kot njeni gospodarji, je oktobra 2010 v kolumni Mafija za vsakim grmom? silovito napadla medij ske kritike Kordeževega menedžerskega prevzema s kategorično trditvijo, da Kordež priprevzemuMerkurja ni kršil zakona: »Pri obravnavi menedžerskih prevzemov se ne dela razlike med tistimi, ki so uporabljali nezakonite postopke (Istrabenz, Pivovarna Laško), in drugimi, ki so zakon sicer spoštovali, vendar so precenili svoje finančne zmožnosti (na primer Merkur).« (Delo, 30. oktobra 2010) Včeraj šnj a obsodba Kordeža kaže na še eno veliko zablodo Repovževe pribrezkompromisnemščitenjutajkunaKordeža, saj j e še pred nedavnim pohisterizirano in nestrokovno pisala, daje Kordež spoštoval zakon in j e čist kot solza. Zdaj Repovževa verjetno toči krokodilje solze ob obsodbi njenega ljubljenčka. Tudi Združenje Manager toči solze za Binetom Kordežem Ob obsodbi Kordeža so solze gotovo zalile tudi oči Združenju Manager z dolgoletno izvršno direktorico Sonjo Smuč na čelu. Že oktobra 2007, ko je združenje Kordežu škandalozno podelilo nagrado za najboljšega menedžerja leta, sem v kolumni Nagrada za lobiranj e (199/2007) poudaril, da gre za nezasluženo in zlobirano nagrado, ki pomeni katastrofo za slovenski menedžerski ceh, saj na piedestal povzdiguje Kordeževo ravnanje, ki vodi Merkur v bankrot. Pozneje se je moja napoved izkazala za pravilno, saj j e Kordež uničil Merkur. Ko sem v Financah leta 2010 v kolumni Združenje Manager, odvzemi Kordežu nagrado! pozval stanovsko menedžersko združenje, naj mu vendarle odvzame feramotno menedžersko nagrado iz leta 2007 in ga tudi izključi iz svojih vrst, je Smučeva silovito stopila v branbankrotiranemu tajkunu Kordežu z razlago češ, kaj pa se gredo te rumene Finance. Kako globoko je v blatu slovenski menedžerski ceh, ki ga pooseblja Združenje Manager, priča dogodek iz marca 2011, ko je zasedalo častno razsodišče te stanovske organizacije in Kordeža ni izključilo iz svojih vrst, ampak mu je dalo le opomin. Po vsem tem še pričakujejo, da bo slovensko menedžersko elito kdo spoštoval in da si bodo navadni ljudje zategovali pasove zaradi krize, ki so jo povzročili različni bineti kordeži, kijih Združenje Manager še danes brani do zadnje kaplje krvi. Tajkun Kordež, »ugledni predavatelj« na EF Po izbruhu gospodarske in finančne krize potekajo po svetu polemične razprave o slabostih menedžerskega vodenja podjetij, ki so povezana z napačnimi poslovnimi modeli, čezmernim kreditnim financiranj em in poslovnim hazardom izjemno dobro plačanih menedžerskih elit. V Sloveniji prav Kordežev primer dokazuje, da smo priča nasprotnemu poj avu. Spomnimo na enega najgrotesknejših dogodkov, ko je dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor že po tem, ko je bilo tudi ekonomskim telebanom jasno, da je Kordež zavozil Merkur, Kordeža povabil na predavanje in iz bankrotiranega tajkuna naredil »uglednega predavatelja«. Profesor Mramor, ki predava celo poslovne finance, javno ni nikoli obsodil Kordeževega kršenjazlategabilančnega pravila, kipravi, daje treba dolgoročna sredstva financirati z dolgoročnimi, ne kratkoročnimi viri, kar je bila glavna finančna norost Kordeževega vodenj a Merkurja. Namesto tegaje s povabilom Kordežuprihodnjimmenedžerjem na primeru Merkurjeve zgodbe o bankrotu poslal pogubno sporočilo: hazardirajte in zadolžujte se kot Bine Kordež! Kordež je v resnici zanič menedžer Kljub vsem razkritim umazanijam o Kordežu so različni medij ski vplivneži v j avnosti do zadnjega branili njegovo »dobro ime«. Zato ne preseneča, da je imel ta bankrotirani tajkun tudi po potopu Merkurja izj emno velik medij ski vpliv, saj j e denimo na propadlem blogu Razgledi pod budnim očesom Vojka Flegarja do nedavnega širil svojo bankrotirano ekonomsko doktrino in pozival vlado, naj ne varčuje, ampak se še bolj zadolži. Da je bil dobitnik menedžerske nagrade za leto 2007 v resnici zanič menedžer, kije v dolgoletnem obdobju debelih krav pred 2007 svoje podjetje močno zadolžil, namesto da bi ga kot dober gospodar razdolžil in pripravil na hude čase suhih krav, j asno kažejo tudi podatki iz grafa o zadolženosti (finančni vzvod) Merkurja in slovenskega gospodarstva. V celotnem prej šnjem desetletju debelih krav do izbruha krize se je finančni vzvod Merkurja vseskozi gibal okoli zelo visoke vrednosti dve, kar je bilo skoraj še enkrat več od finančnega vzvoda sicer izj emno zadolženega slovenskega gospodarstva. Po krizi j e finančni vzvod Merkurj a zletel v nebo, Merkur pa v propad (glej graf Zadolženost Merkurja in slovenskega gospodarstva). Zakaj so še vedno nedotakljivi Kordeževi bančniki Sodni proces proti Kordežu je močno zaznamovala tudi njegova izjava, daje na vrhuncu posojilnega balona leta 2007 s klicem direktorju banke dobil kar sto milijonov evrov na »dobro ime«. Pri nas armada akademskih ekonomistov išče krivce v nekih tujih bančnikih, špekulantih in pohlepnih menedžerjih, hkrati pa jih ne zanima, kdo so tisti famozni bančniki, ki so dali zavoženemu Kordežu in nj egovemu propadlemu poslovnemu modelu stomilijonska posojila na »dobro ime«. Prav zaradi takšnega bančnega hazarderstva so naše banke danes v krizi, slovenska država pa na robu propada. Še vedno nedotakljivi bančniki, ki so za prevzem Merkurja namenili vrtoglavih 400 milijonov evrov posojil, ostajajo velika črna pika preiskave primera Merkur. Povsem jasno je, da so Kordežu vseskozi »držali stango« hazarderski bančniki, ki bi morali poleg Kordeža sedeti na zatožni klopi. Vse drugo je zgodovina: s krizo je Kordeževo »dobro ime« postalo »slabo ime«, zlobirana menedžerska nagrada iz leta 2007 pa ničvreden papir. Menedžerski odkup Merkurja prek Merfina je propadel, prezadolženi in finančno izčrpani Merkurje odpustil armado zaposlenih, podjetjeje končalo v prisilni poravnavi in se danes bojuje za preživetje. Obsodba Kordeža je pravo zdravilo za Slovenijo The Economist je že v začetku krize leta 2008 zapisal, da vsaka kriza prej ali slej na površje prinese vso potlačeno umazanijo vsake družbe. Odmevna Merkurjeva zgodba je gotovo najlepši primer bolne slovenske družbe, kjer mediji in številni vplivneži namesto kritike branijo zavožena dejanja vodilnih predstavnikov menedžerske in bančne elite. Zato je prvostopenjska obsodba Kordeža nadvse razveseljiva, saj Kordež ni kdorkoli, ampak pripadnik najvplivnejše gospodarske elite, glasni branilec bankrotiranega nacionalnega interesa, nagrajeni menedžer leta 2007 in veliki ljubljenec medijev. Ob Kordeževi obsodbi je treba odpreti šampanjce, saj končno zbuja upanje, da je to prvi korak k zdravljenju hudo bolne Slovenije. • ►►Ob Kordeževi obsodbi je treba odpreti šampanjce, saj zbuja upanje, da je to prvi korak k zdravljenju bolne Slovenije.

Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 06. 09. 2012 
Stran: 4