Zakaj ni tako tudi pri d. n. o.? Odgovor: Družba z neomejeno odgovornostjo sevskladu z določbami zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) šteje za pravno osebo in posledično zanjo veljajo podobna določila kot za preostale pravnoorganizacijske oblike. Družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) tako za vsako posamezno poslovno leto na podlagi določil slovenskih računovodskih standardov (SRS) izdela računovodske izkaze in ugotovi poslovni dobiček ali izgubo. Kar je še posebej pomembno, paje dejstvo, da za d. n. o. ni posebnih zakonskih določb v zvezi s kritjem ustvarjene izgube in je posledično tudi za to organizacijsko obliko treba bilančni dobiček družbe najprej zmanjšati za morebitno minulo še nepokrito izgubo, pojasnjuje Dušan Jeraj iz družbe Taxgroup davčno svetovanje. D. n. o. se tudi, enako kot denimo d. o. o., šteje za zavezanca za plačilo davka od dohodka pravnih oseb (DDPO), kar pomeni, da se za ugotavljanje njene davčne osnove za plačilo 20-odstotnega DDPO poleg SRS upoštevajo tudi določila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Davčna osnova za plačilo DDPO se torej izračuna povsem enako, kot to storijo d. o. o. in espeji, ki svoj dohodek iz dejavnosti izračunavajo na podlagi dejanskih stroškov. Razlika D. n. o. pa se od d. o. o. občutno razlikuje po načinu obdavčevanjadobička posameznikov - družbenikov družbe. V nasprotju s kapitalskimi družbami, kjer davčna obveznost za družbenike nastopi šele v trenutku dejanskega izplačila dobička, davčna obveznost za družbenike družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) nastopi že v trenutku pripisa njim pripadajočega dela dobička, ne glede na to, ali družbeniku dobiček dejansko ni bil izplačan. Obdavči se torej že samo povečanje kapitalskega deleža, posledično pa je vsako nadaljnje razpolaganje s tem dobičkom za družbenika davčno nevtralno. Pomembno je torej vprašanje, kaj se pri osebni družbi zgodi z evidentirano izgubo - ali se v bilancah izkazuje ločeno ali pa se odpiše od kapitalskega deleža družbenika. Če bi se namreč izguba lahko izkazovala ločeno, bi se tudi dobiček tekočega leta lahko, preden bi bil ugotovljen bilančni dobiček, namenil za pokrivanje stare izgube. Težava je ugotoviti, ali se izguba posameznega leta odpiše od kapitalskega deleža. »Ker se v tem primeru dobiček, ki nastane v naslednjem letu, ne zmanjšuje najprej za preneseno davčno izgubo (kot je to običajno pri kapitalskih družbah), lahko pride do položaja, ki ga opisuje vaša bralka,« še dodaja Dušan Jeraj. Celoten odgovor je na spletni strani (www.finance. si/293496). S. P.

Medij: Finance
Avtorji: S. P.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 02. 11. 2010 
Stran: 21