Na to niti uprava niti nadzorni svet družbe nimata nikakršnega vplivainvzvezi s tem tudi nobenih dolžnosti. Vsak zainteresirani investitor ali skupina investitorjev lahko kadarkoli kupi delnice javne delniške družbe, če so mu jih delničarji pripravljeni prodati. Prav tako lahko vsak investitor kadarkoli izvede javno prevzemno ponudbo za prevzem delnic družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Tudi na te odločitve niti uprava niti nadzorni svet družbe nimata nikakršnega vpliva, dolžnosti obeh organov družbe v zvezi s tem pa nastopijo šele v primeru, da pride do namere oziroma izdaje prevzemne ponudbe, in so jasno opredeljene v Zakonu o prevzemih. 2. Upravajavne delniške družbe nimazakonske dolžnosti na kakšen koli način podpirati postopkov prodaje delnic posameznih lastnikov ali skupin lastnikov, ne glede na velikost lastniškega deleža, ki je predmet prodaje. Lahko pa to stori, če oceni, daje to v interesu družbe. Vjavni delniški družbi lastniki izvajajo svoja upravljavska upravičenjana sejah s sklepi skupščine delničarjev. Mimo sej skupščine delničarjev noben lastnik niti nadzornemu svetu niti upravi ne more dajati neposrednih navodil o vodenju družbe,razenvprimerukoncernskih družb. 3. Zakonska dolžnost Nadzornega sveta in Uprave javne delniške družbe ni neposredno zasledovati interese delničarjev, temvečjenjunanalogazasledovati interese družbe. To je pomembna razlika Če organi družbe ščitijo interese družbe, s tem enakovredno ščitijo tudi interese vseh delničarjev. In ne obratno: ni namreč nujno, da so interesi delničarjevin interesi družbe vedno enaki. Delničarji imajo lahko glede na svoje značilnosti in okoliščine svojega delovanja drugačne interese od družbe. Zato ni res, da Uprava družbe Mercator nastavlja kakršne koli »mine« oziroma na kakršen koli način ovira prodajni postopek. Res je ravno nasprotno: Uprava Mercatorja ves čas konstruktivno podpiraprodajni postopek, čeprav to ni njena zakonska dolžnost Če pa Uprava družbe podpira postopekprodaje njenih delnic, potem jenjenadolžnost,dapritemzaščiti interese družbe. Uprava Mercatorjaima torej na razpolago le dve možnosti: (1) ali sploh ne podpirati prodajnega postopka ali (2) ga podpirati, vendar ob pogoju, da so interesi družbe ustrezno zaščiteni. Kakšna so konkretnapotencialna tveganja, ki jih je Uprava dolžna odpraviti in tudi s tem zaščititi interese družbe, se presoja glede na konkretno situacijo. Uprava Mercatorja sicer prodajni postopek v okviru zakonskih možnosti in drugih omejitev podpira zato, ker ocenjuje, daje stabilizacija lastniške strukture v interesu družbe. Da bi tovrstne aktivnosti izvajalačimbolj profesionalno in učinkovito, je Uprava že v prvi polovici leta za svoje finančne svetovalce zato področje imenovala francosko finančno institucijo Societe Generale. Mojca Briščik, direktorica sektorja za odnose z javnostmi Mercator, d.d.

Medij: Finance
Avtorji: Briščik Mojca
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 03. 11. 2011 
Stran: 10