Kot je znano, so bili novi člani uprave David Benedek, Claude Deroose, Marko Jazbec in Robert Kleindienst imenovani že 19. oktobra, zaplet glede začetka njihovega mandata pa je tedaj nastal, ker se nadzorni svet dotlej ni sporazumel s člani stare uprave o vseh pomembnih podrobnostih njihove predčasne razrešitve, skupaj z odpravninami, odpovednimi roki in morebitnimi prerazporeditvami na druga delovna mesta v Skupini NLB. Po naših podatkih bodo člani stare uprave Matej Narat, Alojz Jamnik in Miran Vičič vendarle prejeli odpravnine, ki jim pripadajo tudi po sklenjeni individualni pogodbi s prejšnjim nadzornim svetom ob nastopu mandata. Za zdaj ni dokončno znano, kolikšne bodo, zagotovo pa ne bodo skupaj znašale kar 2,5 milijona evrov bruto, kolikor bi nanesle, če bi pri njihovem izračunu upoštevali najnovejši zakon o obdavčenju menedžerskih prejemkov. Po nekaterih ocenah je bolj realno, da bo obveljal najnovejši kompromisni predlog, po katerem bi vsak od njih prejel približno 25.000 evrov neto odpravnine. Od novih članov uprave Marko Jazbec in Robert Kleindienst še potrebujeta ustrezno licenco Banke Slovenije. Če bi nadzorniki danes dosegli sporazum o začetku njihovega mandata, bi nova uprava verjetno začela delati že 1. decembra. Miha Jenko « Nadaljevanje s 1. strani Če začnemo pri sporazumnem predčasnem odhodu članov stare uprave NLB: po sklenjeni individualni pogodbi, podpisani s prejšnjim nadzornim svetom NLB pod vodstvom Igorja Marinška, jim odpravnine pač pripadajo, zato lahko nedavne izjave in pričakovanja ministra za finance, da »v NLB ne bo nobenih odpravnin«, razumemo kot še enega v nizu »križaničizmov«. Seveda pa skupne, bruto izplačane odpravnine za trojico iz stare uprave še zdaleč ne bodo dosegle 2,5 milijona evrov, kot so zadnje tedne špekulirali nekateri, saj zanje zagotovo ne bo veljal znameniti novi »Kramarjev« zakon o 90odstotni obdavčitvi menedžerskih prejemkov. Zadnji teden je tako minil v znamenju usklajevanj odpravnin za predčasno razrešene člane uprave banke. Po naših podatkih je bil najprej aktualen predlog, da bi odpravnine za trojico znašale kvečjemu slabo desetino te vsote, torej dobrih 220.000 evrov bruto za vse tri člane uprave, zdaj pa je po neuradnih podatkih na mizi kompromisni predlog, po katerem bi neto odpravnina za vsakega od razrešenih članov uprave NLB znašala približno 25.000 evrov neto. Ali bo ta kompromis obveljal kot sprejemljiv, bo znano po današnji seji nadzornega sveta. Zdajšnji kadrovski zaplet v NLB tudi razkriva, kako slabo regulativo in prakso imamo tudi pri nadzoru najpomembnejših korporacij v državi. Konec junija letos, koje bil na skupščini delničarjev imenovan nov nadzorni svet NLB, ni bilo formalne primopredaje poslov med starimi in novimi nadzorniki, kijih vodi Stanislava Zadravec Caprirolo z ministrstva za finance. Ob tem pa tedaj prejšnji nadzorniki NLB - ki so po sprejetem odstopu Draška Veselinoviča skupščini banke predlagali spremembe statuta z uvedbo mandatarskega načela za novega predsednika uprave - niso hkrati predlagali tudi procedur za sočasno predčasno razrešitev tistih članov obstoječe uprave, kijih mandatar ne bi vključil v svojo ekipo. To je eden od vzrokov, da se že skoraj leto dni trajajoča agonija vodenja NLB še nadaljuje. Ob verjetni predpostavki, da bo danes dosežen sporazum s člani odhajajoče uprave, bi nadzorniki lahko določili začetek mandata nove uprave. Če bodo obveljala priporočila, da je treba agonijo vodenja v NLB čim prej končati, se kot prvi možni datum ponuja letošnji 1. december. Do takrat je namreč še dovolj časa, da bi Marko Jazbec in Robert Kleindienst, člana nove uprave NKB, ki še nimata licence Banke Slovenije, pridobila še to formalno potrditev centralne banke. NLB pred dokapitalizacijo, a brez KBC? Novo upravo banke čaka izjemno veliko dela na več strateško pomembnih področjih, pri čemer bo za njen kakršen koli uspeh ključno sodelovanje v trikotniku uprava-nadzorni svet-lastniki banke. V ospredju bi morale biti nova poslovna strategija, poslovna reorganizacija in dokapitalizacija. Člani nadzornega sveta NLB so sicer že 19. oktobra podprli izhodišča za program poslovne, organizacijske in finančne konsolidacije NLB, ki jih je pripravil predsednik uprave NLB Božo Jašovič. V času, ko banke v Evropi v jeku finančne krize, kreditnega krča in slabih naložb že leto ali dve iščejo strateške in organizacijske odgovore na krizne razmere, se NLB po zaslugi prevladujoče struje v vladajoči politiki že skoraj leto dni vrti v krogu vodstvenih zdrah in tajkunskih zgodb. Ni čudno, da ji tržni delež doma upada, zaostrujejo pa se tudi razmere na jugovzhodnih trgih, kamor seje pred krizo zelo velikipotezno širila, nerešen pa ostaja tudi položaj v njeni frankfurtski banki LHB. Da je dokapitalizacija NLB nujna, je pred desetimi dnevi poudarjal tudi minister za finance Franc Križanič. Ko smo ga tedaj vprašali, ali je povečanje kapitala NLB potrebno zaradi sanacije slabih tajkunskih posojil, je to gladko zanikal, češ da so po njegovih podatkih ta posojila dobro zavarovana, NLB pa naj bi dokapitalizacijo potrebovala zaradi konsolidacije svoje skupine na Balkanu. Za uspeh dokapitalizacije NLB bo ključnega pomena dogovor med glavnimi lastniki. Predsednik vlade Borut Pahor se je te dni srečal s predsednikom uprave belgijske KBC, ki ima še vedno v lasti 30,6-odstotni delež v NLB, in se z njim verjetno pogovarjal tudi o sodelovanju pri dokapitalizaciji. Belgijska banka pri zadnji dokapitalizaciji NLB ni sodelovala, saj se po tem, koje slovenska stran zavrnila njena pričakovanja, da postane večinska lastnica NLB, že tri leta in pol umika iz NLB. Belgijci se menda za dokončni odhod iz NLB ne odločijo le zato, ker za svoj delež ne morejo iztržiti primerne cene. Zato bi bilo tudi zdaj veliko presenečenje, če bi se odločili, da s sodelovanjem pri dokapitalizaciji zadržijo svoj delež v

Medij: Delo
Avtorji: Jenko Miha
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 02. 11. 2009
Stran: 3