Poleg tega se mu zdi sporno tudi aktivno sodelovanje Boruta Jamnika, predsednika uprave Modre zavarovalnice, ki jo je Matjaž Janša označil za državno pokojninsko zavarovalnico, ki bi po njegovem mnenju morala skrbeti predvsem za učinkovito sestavo svojih portfeljskih naložb in jih upravljati s prodajo in nakupi vrednostnih papirjev, in ne z aktivnim kadrovanjem po nadzornih svetih.. Tudi Miho Kluna veseli zaupanje navzočih delničarjev, a izglasovanemu nasprotnemu predlogu ne more priznati potrebne legitimnosti, značilne za korporacijsko upravljanje, ker ne izraža potrebnega sorazmerja članov glede na lastništvo v družbi, saj ima največja lastnica, država, v NS le manjšinski vpliv. Poleg Janše in Kluna sta z vladnega seznama v NS prišla še Adolf Zupan, prvi direktor Telekoma Slovenije po ločitvi od pošte, in Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola, ki nista odstopila, namesto Mateja Kovača in Matjaža Savodnika pa so delničarji izbrali Bernardo Babic, članico uprave manjšinskega delničarja Perspektiva, in Boruta Jamnika, predsednika uprave Modre zavarovalnic^. Včeraj dopoldne je minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač, ki je decembra lani prek izumirajoče Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) v imenu vlade mimo vseh predvidenih postopkov predlagal šest kandidatov, apeliral na upravo Telekoma Slovenije, da prekliče skupščino, češ da ne more sedem odstotkov kapitala odločati o strateških vprašanjih razvoja ene najpomembnejših družb v državi. Če bi uprava to storila, je na skupščini TS potem pojasnil predsedujoči Stojan Zdolšek, to ne bi bilo pravno veljavno, uprava pa bi tvegala tako imenovano stopniščno skupščino. Uprava tudi ni mogla upoštevati pozivov Slovenske odškodninske družbe (Sod), ker je ta nastopala z le 4,25 odstotka glasov, kar pa je manj od zahtevanih pet odstotkov. Tudi poziva novega začasnega poslovodstva Soda - to še niti ni bilo vpisano v evidence - ki ga je uprava TS dobila ob približno 13.30, pol ure pred začetkom skupščine, po Zdolškovi razlagi ni bilo mogoče upoštevati, saj bi za zastopanje 62-odstotnega državnega deleža potreboval soglasje državnega zbora, tega pa seveda ni imel. Vse to je Zdolšek pred skupščino pojasnil tudi predsedniku NS Soda Andreju Cund.ru, ki je osebno obiskal upravo Telekoma Slovenije. Vse te poteze je vlada vlekla zato, ker je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) po več mesecih opozoril, naj država skupaj s povezanimi skladi in družbami ali prevzame Telekom Slovenije ali pa proda toliko delnic, da jih bodo imeli skupaj manj kot 33 odstotkov, državi, povezanim skladom in družbam zamrznila glasovalne pravice. Delničarji glasovali proti preklicu skupščine Tako je od skupaj 6.535.478 delnic imelo glasovalne pravice včeraj le 1.743.732 delnic. Ker je bilo ob 14. uri navzočih le 673.036 delnic, manj od polovice, je skupščina delo nadaljevala ob 15. uri, ko je bilo navzočih 723.752 delnic ali 41,51 odstotka vseh z glasovalno pravico. Po obrazložitvi dogajanja je Stojan Zdolšek delničarjem predlagal, naj glasujejo, ali so za preklic skupščine. Vseh 436.400 oddanih glasov - tri petine navzočih - je glasovalo proti preklicu. Pred glasovanjem o izplačilu vmesne dividende je član uprave TS Zoran Janko pojasnil, da v javnosti omenjane številke 3,40 evra na delnico ne more komentirati. TS bo po njegovih besedah izplačal dividendo v maksimalni dovoljeni višini: za dividende bo namenil polovico lanskega dobička. Z 99,3 odstotka so delničarji potrdili izplačilo vmesne dividende. Predsednik NS Tomaž Berginc je po seji skupščine razložil, da bodo višino dividende verjetno sporočili danes. Člani poslovodstva in nadzornega sveta so včeraj ocenili, kakšen bi bil lahko lanski dobiček. Konec lanskega novembra je predsednik uprave TS Rudolf Skobe dejal, da bo ta dosegel 43 milijonov evrov. To bi pomenilo 3,30 evra vmesne dividende. Nadzorniki so že v sklicu skupščine zapisali, da niso izpeljali vseh predpisanih postopkov. Delničarje so še opozorili »na možnost obstoja konflikta interesov pri posameznih kandidatih«. To je bilo najbolj očitno pri Matjažu Savodniku, ki je bil med avgustom 2009 in septembrom 2011 generalni direktor v Tušmobilu, ta. pa je takrat pri še samostojnem Mobitelu zaradi svežnja Džabest vložil odškodninsko tožbo v višini 86 milijonov evrov. Stojan Zdolšek (v sredini): »Ce bi uprava poslušala ministra Cernaca, bi tvegala stopniscno skupščino.« Foto mavric pivk

Medij: Delo
Avtorji: Stergar Aleš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 07. 02. 2013 
Stran: 3