Vsekakor bo bolj boleča neizglasovana dokapitalizacija, s katero bi se število delnic in osnovni kapital družbe podvojila. V dogovoru z večjimi posojilodajalci sta s predvideno izredno skupščino do konca leta bili prestavljeni še točki o odobrenem kapitalu (do 5 odstotkov za iztisnitev manjšinskih delničarjev v hčerinskih družbah) in pogodbenem koncernu, od katerega si vodstvo Pivovarne Laško obeta veliko poslovnih sinergij. Po skupščini, katere se je udeležilo le dobrih 57 odstotkov kapitala (NLB in Banka Celje, ki sta nekaj več kot 26-odstotni lastnici, nista smeli glasovati), je prvi mož Pivovarne Laško na naše vprašanje o presenetljivo velikem interesu za nadzorništvo v Pivovarni Laško (na skupščini so bili predlagani še trije kandidati, nadzorni svet pa je obravnaval precej več imen) povedal, da ga veseli predvsem, ker se je nadzorni svet družbe popolnil. "Ker ima naša skupina za okrog 420 milijonov evrov dolgov, banke pa so naše upnice in lastnice, lahko te z nami šahirajo. Banke pa bi se morale odločiti, da stopijo na stran naše sanacije, ker je to tudi v njihovem dolgoročnem interesu," je menil Dušan Zorko, ni pa želel komentirati naše ugotovitve, da je nekaterim bankam bolj po volji vračanje obresti (lani 21 milijonov evrov na ravni skupine) in glavnice kakor dokapitalizacija družbe. Ker pa naj bi nekateri, takšne so govorice, videli vodilne Heinekena na pogovorih v Mariboru pri določenih bankah, se vse bolj ugiba tudi o prodaji Pivovarne Laško v celoti ali po delih strateškim tujim lastnikom. Dušan Zorko nima informacij, da naj bi bil za banke moteč ravno on kot predsednik uprave Pivovarne Laško, so pa predlagali statutarno možnost, da ima laško podjetje do pet članov uprave z mandatnim obdobjem pet let. Zorko je še prepričan, da prodaja določenih naložb iz njihovega portfelja (zlasti Mercator ter časopisni družbi Delo in Večer) presegajo njegove in zmožnosti drugih v vodilni strukturi. Je pa zagotovil, da morebitna širitev uprave družbe nima nič s spremembo sedeža podjetja, ki ostaja v Laškem. Vprašanj o neudeležbi na nedavni Mercatorjevi skupščini, ko bi lahko Laščani zahtevali še višjo dividendo, saj potrebujejo denar, in kar naj bi razočaralo tudi nekatere nadzornike Laškega, pa ni bilo. Zorko je zgolj izrazil razočaranje, ker zaradi odločbe UVK niso mogli prodati svojega deleža Agrokorju za 221 evrov na delnico, kar bi jih likvidnostno razbremenilo, vendar upajo, da bodo vsaj podobno ceno dosegli zdaj pri prodaji večinskega deleža Mercatorja, kjer so družbe Pivovarne Laško skoraj četrtinske lastnice. Delničarje zanimali prejemki uprave Dušan Zorko, ki vodi Pivovarno Laško in Pivovarno Union, je imel lani, kot tudi razkriva letno poročilo, blizu 265 tisoč evrov bruto skupnih prejemkov v obeh podjetjih. S približno 200 tisoč evrov bruto prejemkov mu je sledil Zvonko Murgelj, ki je do nedavnega vodil Radensko, lani pa je ob zamenjavi na čelu podjetja Vital Mestinje prejel tudi 41.630 evrov bruto odpravnine. Visoko sta se v skupini Pivovarne Laško s 145.195 evrov bruto prejemkov znašla še Jurij Giacomelli, predsednik uprave Dela, in Drago Kavšek (103.902 evrov bruto) kot predsednik uprave ajdovskega Fructala. So se pa lani glede na leto predtem močno znižali prejemki zaposlenih po individualnih pogodbah, namreč s 7,88 na 4,32 milijona evrov bruto. Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško (Gregor Katic)

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: V žarišču 
Datum: 27. 06. 2011
Stran: 5