Kljub visoki izgubi si bo Todorič letos izplačal za 6,1 milijona evrov dividend oziroma četrtino dobička, ki ga je lani ustvarila skupina Agrokor, razkrivajo podatki o poslovanju družbe, ki so vključeni v prospekt za izdajo obveznic, izdanih minuli teden. Dobiček odnesle obresti in tečajne izgube V prvem letošnjem polletju je morala Skupina Agrokor za plačilo obresti nameniti več kot 70 milijonov evrov oziroma četrtino več kot v enakem lanskem obdobju. Toda stroški, vezani na financiranje 1,55 milijarde evrov finančnega dolga, so bili še bistveno večji. Glavnino posojil ima namreč Skupina Agrokor najetih v evrih, medtem ko prihodke ustvarja zlasti v hrvaških kunah, zaradi česar je podvržena velikim valutnim tveganjem. V prvih šestih mesecih so imeli tako v hrvaški skupini za kar 30 milijonov evrov izgub iz tečajnih razlik, do konca leta pa se bo ta znesek predvidoma še dodatno povečal. Daje Agrokor tudi v očeh investitorjev vse prej kot varna in stabilna družba, nakazuje tudi zadnja izdaja obveznic, za katere jamčijo tudi Konzum, Ledo, Zvijezda, Jamnica, PIKVinkovci in Sarajevski Kiseljak. Čeprav naj bi povpraševanje po obveznicah za nekajkrat preseglo ponudbo, je to za Agrokor le slaba tolažba. Pri tokratni izdaji 325 milijonov evrskih in 300 milijonov evrov dolarskih obveznic z dospelostjo leta 2020 je moral namreč Agrokor pristati na kar 9,125- oziroma 8,875-odstotno obrestno mero. To pomeni, da bo moral samo za te obveznice vsako leto plačati 50 milijonov evrov obresti, že enoodstotna sprememba vrednosti kune v primerjavi z dolarjem in evrov pa bi največji hrvaški poslovni skupini prinesla še dodatnih šest milijonov evrov stroškov. Hkrati z izdaj o obveznic j e Agrokor pri ameriški banki J.R Morgan, francoski BNP Paribas in Zagrebački banki, ki sodi v skupino Unicredit, najel tudi 150-milijonsko posojilo, vendar za zdaj še ni znano, za kaj konkretno bo to posojilo porabil. Z novimi obveznicami poplačani najstrožji upniki Bo pa ves znesek, ki gaje dobil z izdajo obveznic, Agrokor porabil za odplačilo posojil Mednarodne finančne korporacije (IFC), Evropske banke za razvoj in obnovo (EBRD) in Credit Agricole. Gre za posojila, pri katerih je moral Agrokor pristati na stroge finančne zaveze. Te so med drugim določale, da njegov neto dolg ne sme preseči 4-kratnika letnega dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) . Teh zavez Skupina Agrokor letos po dostopnih podatkih ne bi več izpolnjevala, saj je neto dolg konec letošnjega junija že za 3,95-krat presegal ustvarjeni EBITDA v obdobju med lanskim in letošnjim junijem. Agrokor se je moral tudi pri tokratni izdaji obveznic zavezati k omejitvam pri dodatnem zadolževanju, vendar pa mu kreditorke dopuščajo možnost, da Agrokor in hčerinske družbe prevzamejo še precejšen finančni dolg. To med drugim Agrokorju olajša možnost za sodelovanje pri nakupu večinskega deleža Mercatorja. Agrokor je svojo zadnjo ponudbo za nakup večinskega deleža Mercatorja januarjauradno sicerumaknil, vendar tudi v prospektu za izdajo obveznic dopušča možnost, da se bo ponovno potegoval za nakup. Če bi se Agrokor dodatno zadolžil za financiranje prevzema, bi moral sodeč po prospektu za izdajo obveznic v prevzeti družbi pridobiti večinski delež. Če bi torej Agrokorju uspelo prevzeti Mercator, bi moral slednji pristati na zaveze, ki veljajo za preostale Agrokorjeve hčerinske družbe. Med temi zavezami pa izpostavimo naslednje omejitve pri poslovanju: omejitve pri izplačilu dividend, cenovne omejitve pri prodaji premoženja, zlasti nepremičnin, oziroma po kakšni ceni bodo te hčerinske družbe lahko prodale svoje nepremičnine in omejitve pri razpolaganju kupnine pri prodaji premoženja. Agrokor dolgove že prenesel na svoje dobavitelje Velik del svojih dolgovje SkupinaAgrokor v zadnjih letih že prenesla na svoje dobavitelje, ki jim je ob koncu junija dolgovala že 1,4 milijarde evrov oziroma še 75 milijonov evrov več kot ob začetku leta. Na drugi strani je konsolidirani kapital skupine znašal 860 milijonov evrov, pri čemer je velik del kapitala ujet v družbah, kjer Agrokorju še ni uspelo izplačati vseh malih delničarjev. Kapital večinskega lastnika je namreč konec junija znašal le še slabe pol milijarde evrov oziroma 3,3-krat manj kot finančni dolg. Hčerinske družbe, ki niso v Agrokorjevi 100odstotni lasti, pa niso le manj zadolžene, temveč so tudi bolj dobičkonosne. Medtem ko je Skupina Agrokor v prvem polletju poslovala z izgubo, so namreč te družbe še vedno poslovale z dobičkom. Iz prospekta za izdajo obveznic je sicer razvidno, da se z največ težavami letos sooča predvsem trgovski del Skupine Agrokor in krovna družba Agrokor holding, ki je polletje končala z okoli 20 milijoni evrov izgube iz poslovanja pred amortizacijo. Bistveno boljše je poslovanje prehrambnega dela skupine Agrokor, ki je vedno bolj vezano na trgovsko mrežo Konzum. Krepitev lastnih blagovnih znamk je tudi ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Agrokor, že zdaj pa prehrambni del prispeva skoraj 40 odstotkov k skupnim prihodom in kar dve tretjini EBITDA skupine. Čeprav so v Agrokorju zadnjo izdajo obveznic označili kot velik uspeh, pa pri skoraj 10-odstotni zahtevani obrestni nimajo veliko razlogov za veselje. Bistveno bolj je lahko Ivica Todorič zadovoljen, ker je s tokratno izdajo obveznic poplačal posojila IFC in EBRD ter se s tem rešil njunih preprek, ki bi mu onemogočile, da bi zgolj s posojili prevzel Mercator. Poslovanje in finančno stanje Skupine Agrokor (v mio. EUR) 1. polletje 2011 2012 čisti prihodki 3908 1799 EBITDA 359 152 neto plačane obresti 129 64 čisti dobiček/izguba 26 -10 od tega čisti dobiček/ izguba večinskega lastnika 3 -15 31.12.11 30.6.12 sredstva 3873 3979 kapital 878 856 od tega kapital večinskega lastnika 388 469 neto dolg 1375 1424 poslovne obveznosti 1287 1361 Vir: dokumentacija Dnevnika

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 02. 10. 2012 
Stran: 7