Če strnemo Frangeževo pojasnilo o vložitvi sklepa na odbor za finance, ki bi sicer s svojim delom moral skrbeti za to, daje finančna kondicija države dobra: ► ker ministri niso pripravili sektorskih politik v zvezi s strateškimi naložbami države, ► ker agencija za upravljanje kapitalskih deležev (AUKN) zato že pet mesecev zamuja s pripravo strategije strateških naložb, poslanci zdaj od državnih in paradržavnih podjetij pričakujejo, da bodo - kljub krizi in večinoma slabim bilancam - kupovala delnice SNKBSMS samo zato, da se vpliv politike v banki ne bo zmanjšal. Bo zahteval kakšen odstop prepočasnega ministra? Zamenjavo uprave AUKN? »Tega pa ne,« odgovarja Frangež in dodaja: »Tak' pač je.« Dodajmo, daje za pripravo strategije o lastništvu bank odgovoren finančni minister Franci Križanič, prav tako član SD. Dodajmo še, da se je Frangež pritožil še nad tistimi v vladi, ki so za prodajo bank. Kdo je to, najprej ni želel povedati, na naše vztrajanje pa dejal: »Slišim, da je to Mitja Gaspari.« Ne skrbite, predsednik odbora za finance vsekakor razume borzo »Ni fer, da so mali delničarji delnice SNKSBSMS kupovali tudi po 40 evrov, zdaj pajim nekdo pove, da so vredne le še osem evrov. Menim, da to ni res in da so vredne veliko več,« papraviSBogdan Čepic (SD), kije tudi predsednik odbora za finance. Ne pozna delovanje borze? Ne izhaja cena delnice iz bilanc banke? Čepic vztraja, daje po njegovem banka vredna več. Koliko dokapitalizacijskih delnic bo kupil poslanec Čepic, kije prepričan, da so vredne več? Bo mar zamudil priložnost, dabi se v teh časih odrekel zaslužku? »Nič jih ne bom kupil. S tem se ne ukvarjam.« Je pa še enkrat potrdil, da nakup delnic pričakuje od (para)državnih družb - torej posredno in neposredno bi se te delnice financirale iz žepov davkoplačevalcev. »Ah, kaj pa je 70 milijonov evrov!« Če vzamemo le največje tri državne lastnike SNKBM, državo, Kad in Sod, bi morali omenjeni, če bi vlada skrb poslancev naložila tudi agenciji in družbam, za dokapitalizacij ske delnice plačati med 53,3 in 70 milijoni evrov. Zdaj država (ne)posredno obvladuje dobrih 50 odstotkov NKBM. Čebiobveljalsklepvlade, da država pri dokapitalizaciji ne sodeluje, bi njen delež upadel na okoli 34 odstotkov. Barovič in Vizjak: Neumnost brez usodne potrebe »Sklep je popolna neumnost in gašenje požara po tem, ko je že vse zgorelo. Ni pošteno, da morajo delnice zdaj kupovati državne družbe. AUKN naj raje začne delati, ne pa da nam samo našteva, kje vse je zamočil,« sklep komentira poslanec SLS Bogdan Barovič. Poslanec SDS Andrej Vizjak, ki je sicer član odbora, a ga na seji ni bilo, pa pravi: »Projekt dokapitalizacije NKBM je sicer precej bolj zdrav kot do kapitalizacija NLB. Država je očitno ocenila, da je strateško, da v NKBM ohrani večinski delež, vendar pa gre po mojem mnenju pri tem bolj za prestiž kot usodno potrebo.« • ► »Ni fer, da so mali delničarji delnice NKBM kupovali tudi po 40 evrov, zdaj pa jim nekdo pove, da so vredne le še osem evrov. Menim, da to ni res in da so vredne veliko več,« pravi Bogdan Cepič (SD), ki je tudi predsednik odbora za finance. Kaj poslanci predlagajo vladi in AUKN in kaj to pomeni? ► »Odbor za finance poziva vlado in AUKN, da do sprejetja strategije upravljanja kapitalskih naložb države obravnavata naložbo v NKBM kot strateško naložbo in ukreneta vse potrebno, da se skupni neposredni in posredni delež države v NKBM ne zmanjša pod delež, ki ga je imela skupaj država pred začetkom dokapitalizacije NKBM, neposredno ali posredno prek družb v večinski državni lasti.« Tako se glasi v celofan zaviti sklep odbora za finance. Po domače pa to pomeni, da poslanci od države, Kada, Soda, Zavarovalnice Maribor, Poštne banke Slovenije in Gorenja (če naštejemo le podjetja, ki jih obvladuje država in so med 50 največjimi lastniki NKBM) pričakujejo, da bodo - ne glede na njihovo poslovanje - kupovali delnice NKBM, in to le zato, da se vpliv države v banki ne bi zmanjšal.

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 07. 04. 2011 
Stran: 4