Kot druga možnost se omenja vstop novega lastnika prek dokapitalizacije krovne družbe KD Group ali posameznih dejavnosti. Toda tudi predpogoj za lastniške spremembe bo zmanjšanje vpliva enega od lastniških blokov. . Da med večjimi lastniki KD Group obstajajo nesoglasja, je jasno že dolgo. Večinoma niso imeli enotnega pogleda na strategijo družbe, v zadnjih letih paje do razhajanj prihajalo celo pri odločitvah o prodaji naložb, v katero jih sili finančni položaj družbe. Odnose med njimi po trditvah naših virov vse bolj krhajo tudi obveznosti, kijih imajo posamezni lastniki do same družbe za financiranje lastnih naložb. Pri tem se omenja zlasti velika finančna izpostavljenost Sergeja Racmana, ki si je pri družbah KD sposojal denar za financiranje svojih drugih naložb. Toda, ker sočasno Racman prek upravnega odbora soupravlja KD Group in se pri tem naslanja na Sekavčnika, ne morejo razrešiti vprašanja njegovih obveznosti do družbe. Za kolikšno vsoto gre, uradno ni znano, omenja pa se več kot deset milijonov evrov. Takšen položaj po naših informacijah vedno bolj moti ostale lastnike. Sočasno se KD Group srečuje z likvidnostnimi težavami. V primerjavi z ostalimi finančnimi holdingi zadolženost KD Group sicer ni kritična, saj mu večina od 170 milijonov evrov posojil (ob 163 milijonov evrov kapitala ob devetmesečju lanskega leta) zapade šele v letu 2015. Toda v letošnjem letu bo moral poplačati med 20 in 30 milijoni evrov kratkoročnih posojil. Najlažja pot za poplačilo posojil bi bila prodaja naložb, pri kateri doslej niso bili najbolj uspešni. Ključne naložbe KD Group so Adriatic Slovenka, KD Kapital, KD Skladi, KD Življenje, Deželna banka Slovenije, KD Banka, KD Kvart, KD Životno osiguranje, Firsthouse Investment Limited in Sarbon Invest. Vprašanje je že, pri kateri od teh naložb lastniki lahko dosežejo soglasje za prodajo. Kot naložbe, ki so naprodaj, se največkrat omenja Adriatica Slovenko, Deželno banko Slovenije, Šumi (projekt KD Kvarta) in Seaway. Ovira za prodajo Deželne banke je spor z največjim lastnikom Kapitalsko zadrugo, pri Adriaticu Slovenici pa zlasti previsoka pričakovanja glede kupnine. Zato so po naših informacijah začeli razmišljati tudi o morebitnih strateških investitorjih. Resnih pogovorov za zdaj še ni bilo, saj morajo soglasje najprej doseči ključni lastniki. Investitorje - gre zlasti za sklade zasebnega kapitala - namreč odvrača sedanja blokovska lastniška struktura. Vstop v lastništvo naj bi tako pogojevali s pridobitvijo večinskega lastniškega deleža ali podpisom delničarskega sporazuma z enim od lastnikov, s katerim bi skupaj obvladovali večino. Zgolj na tak način bi namreč lahko presegali nesoglasja in blokade, ki se pojavljajo že pri sprejemanju operativnih odločitev. Z dokapitalizacijo bi se ne samo rešila dolgoletna lastniška nesoglasja, ampak bi se lahko tudi zmanjšala zadolženost, z novim partnerjem pa bi lahko podprli rast poslovanja na trgih jugovzhodne Evrope, ki ga je kriza močno prizadela. Zaradi prevelikega števila različnih dejavnosti (premoženjska zavarovanja, življenjska zavarovanja, zdravstvena zavarovanja, finančno poslovanje, bančništvo, kapitalske naložbe in nepremičnine) je malo verjetno, da bi našli partnerja za vstop v lastništvo KD Group, ampak bolj verjetno za posamezne dejavnosti, ki bi jih najverjetneje izločili v hčerinske družbe. Kljub temu bi bilo za vstop novega partnerja nujno soglasje lastnikov z večino glasov, razen če kateri od lastnikov ne bi bil prisiljen v zmanjšanje svojega vpliva. Najslabši je pri tem položaj Sergeja Racmana. Kot je znano, Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina lastništvo KD Group obvladujejo prek KD d.d., in sicer prek družb iz davčnih oaz. Prvi trije imajo sklenjen delničarski sporazum, vendar nihče od njih nima večine glasov v lastništvu KD d.d. Slednji obvladuje okoli 70 odstotkov KD Group. Toda doslej so se pri predlogih statutarnih sprememb na skupščinah KD Group težave pojavljale predvsem zaradi malih delničarjev, ki imajo v lasti prednostne delnice. Ti so jim na primer na lanski skupščini preprečili odkup lastnih delnic. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. rankov@dnevnik.si Razprtije med ključnimi lastniki KD Group - Aleksandrom Sekavčnikom, Matjažem Gantarjem in Sergejem Racmanom - dodatno otežujejo okrevanje družbe zaradi finančne krize. Zato ni izključeno, da ne bo v letošnjem letu prišlo do večjih lastniških sprememb, na trgu pa na tihem že preverjajo zanimanje morebitnih strateških partnerjev.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 01. 2011 
Stran: 17