Zato zdaj veliko upanja polagamo v novo vodstvo banke, da bo še pred zastaranjem razčistilo nekatere posle," je na včerajšnji tiskovni konferenci Iniciative za Štajersko, ki jo je v Mariboru sklical dr. Ivan Rozman, nekdanji rektor Univerze v Mariboru, povedal Rajko Stankovič, predsednik društva MDS. Premoženje, ki se lahko proda O jutrišnji skupščini NKBM je povedal, da je bil komunikacijski zaplet med banko in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb nepotreben in da bi bilo prav, da bi uprava razčiščevanje preteklega poslovanja banke uvrstila na dnevni red letošnje skupščine. "Upamo, da bo nekatere teh poslov uprava razjasnila z eksterno revizijo, predvsem tistih poslov, ki jih ni zajela revizija Banke Slovenije. Želimo, da se z rezultati seznanijo delničarji, akterji pa naj za svoje delovanje odgovarjajo. Dokler v Sloveniji ne bomo sankcionirali vsaj enega nadzornika ali člana uprave, bo nezaupanje vlagateljev samo še naraščalo. Ljudje, ki so delnice NKBM kupili po 27 evrov, danes pa je tečaj več kot desetkrat nižji, izgubljajo potrpljenje," je dejal Rajko Stankovič in dodal, da mali delničarji nasprotujejo dokapitalizaciji z izključitvijo prednostne pravice. "Menimo, da ima banka kar nekaj premoženja, ki ga lahko proda in s tem poveča svojo kapitalsko ustreznost. Če bi se zdaj odločili za dokapitalizacijo, bi bila cena delnice zelo nizka in bi že tretjič razvrednotili premoženje delničarjev," je povedal Rajko Stankovič. Sanirati, potem prodati manjšinski delež Katero premoženje, razen Zavarovalnice Maribor, bi banka lahko prodala? "Banka ima v zaplenjenih deležih številnih podjetij veliko premoženja, ki bi ga morala monetizirati, nekaj ga je že prodala, na primer premoženje cerkvenih Zvonov. Pojavlja se v delniških knjigah več podjetij, na primer v Mercatorju, in vprašanje je, ali je to bankina strateška naložba. Tudi Zavarovalnica Maribor ni osnovna dejavnost banke in možnost sodelovanja pri upravljanju zavarovalnice s strani Pozavarovalnice Sava, kljub temu da bi pozavarovalnica odkupila ta delež, bi lahko pomenila dovolj kapitala, da dokapitalizacija ne bi bila tako nujna," je povedal Rajko Stankovič in dodal, da je treba banko najprej očistiti in sanirati, potem pa prodati zgolj manjšinski delež. Nad predlogom za nove nadzornike v društvu MDS niso najbolj navdušeni, zato bodo na skupščini poleg Janeza Košaka (nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije), ki bi mandat ponovil, predlagali svoje, predvsem strokovno podkovane kandidate. Stojan Auer je v imenu zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev povedal, da je banka tožbo proti njemu izgubila in da je zavod pred letošnjo skupščino edini organizirano zbiral pooblastila malih delničarjev za glasovanje na skupščini. Ker si velikega stroška za okoli 95.000 poštnih pošiljk niso mogli privoščiti, so lahko zbrali le manjše število pooblastil, k sodelovanju pri zbiranju pooblastil tudi niso mogli pritegniti uprave banke. "Na skupščini bomo postavili vprašanja o tem, kaj namerava nova uprava storiti z investicijami NKBM v Srbiji, koliko kapitala je bilo tja vloženega in kakšen je tržni položaj NKBM in Credv banke v Srbiji," je med drugim dejal Stojan Auer. "NKBM pomeni krvni obtok ne samo štajerske regije, je njen generator razvoja, mnogim pa je pomenila družinsko srebrnino. Zato zdaj razumemo bolečino teh ljudi, ki so verjeli vanjo in so v prvi privatizaciji kupili njene delnice v dobri veri, da bodo svoj vložek oplemenitili. Toda mnogi so izgubili življenjske prihranke," je v imenu I n i c i ative za Štajersko povedal dr. Ivan Rozman. Rajko Stankovič: "Banka ima v zaplenjenih deležih številnih podjetij veliko premoženja, ki bi ga morala monetizirati." fDamiian Toplak)

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 07. 06. 2012 
Stran: 11