Brez dividende, čeprav simbolične Na skupščini so bili sicer potrjeni vsi predlagani sklepi s strani nadzornega sveta in uprave Perutnine, saj slednja, kakor se je razkrilo, prek družbe menedžerjev Holdinga PMP in kranjskega Merkurja, obvladuje približno 35 odstotkov lastništva, k čemur pa je treba prišteti vsaj še Probanko in njeno Zlato moneto II z nadaljnjih 15 odstotkov lastništva. Iz izsledkov posebne revizije je bilo tudi mogoče jasno razbrati, da kranjski Merkur za glasovanje dobiva navodila kar od vodstva Perutnine, ki tako med drugim glasuje tudi o svoji razrešnici. Predstavnik Merkurja nam je po končani skupščini na vprašanje, kaj sploh imajo od te naložbe (kot največji delničar nimajo niti svojega nadzornika) razložil, da Perutnina kot delničarka Merkurja podobno usklajeno z njihovim vodstvom glasuje na Merkurjevi skupščini. Ker se je lani po delni konverziji dolgov v lastništvo močno premešalo lastništvo kranjskega trgovca, prav tako pa tam ni več uprave Bineta Kordeža in njegove ekipe, ki se je s Perutnino dogovorila za navzkrižno lastništvo zaradi takratnih interesov obeh menedžerskih prevzemov, kar so oboji sicer zanikali, je nekoliko čudno, da v Merkurju ne presekajo gordijskega vozla in ne poskušajo poslovanja Perutnine, kjer imajo naloženih precej svojih sredstev, spraviti v boljše tirnice. Zavrnjeni očitki, napoved izpodbojnih tožb Ob finančno izčrpanih lastnikih Perutnine se tako ne Merkur, ki je v postopku prisilne poravnave, ne Probanka, ki ji ne uspe zbrati denarja za svež kapital banke, nerazumljivo nista odločila za izplačilo dividende, niti simboličnih devet centov, kolikor je z nasprotnim predlogom predlagala Perutninarska zadruga Ptuj, ki je bila pred leti daleč največja lastnica Perutnine. Delničarje je sicer včeraj najbolj zanimalo poslovanje družb PP Energija, PP Agro in bosansko hčerinsko podjetje PP B, kjer so nekateri zatrjevali, da je na škodo Perutnine in njenih družb nastala korist zgolj za enega izmed njenih skoraj deset tisoč delničarjev, namreč družbo menedžerjev, Holding PMP. Ob tem so še trdili, da (posebni) revizorji tega niso znali ali želeli izslediti v svoji reviziji. Vodstvo Perutnine je sicer veliko večino očitkov - kot revizorji - prav tako zavrnilo, je pa Glaser obljubil, da bo vodilnim po individualnih pogodbah, za katere je namenjena okrog desetina vsega denarja za stroške dela (posamezni član štiričlanske uprave prejme letno okrog 200 tisoč evrov bruto), po lanskih rezih podobno klestenje teh prejemkov še sledilo. Delničarji Perutnine so sprejeli še sklep o pripojitvi družbe Pi-Kos, ki ima sicer približno 200 tisoč evrov negativnega kapitala in je bila že zdaj v izključni lasti ptujske Perutnine. Predsednik MDS, Rajko Stankovič, ki je napovedal tudi številne izpodbojne tožbe, pa je delničarjem z nasprotnim predlogom predlagal, da se v družbi prek odvetniške hiše Ulčar & partnerji določi poseben pooblaščenec, saj po njegovem tako uprava kot nadzorni svet ne ravnata kot skrbna gospodarja v dobro družbe. Nadzorni svet pa že dve leti po smrti enega izmed nadzornikov ni izvolil tretjega predstavnika kapitala, tako da imajo zdaj zaposleni v nadzornem svetu celo tri od petih članov, kar je celo v nasprotju z zakonom, ki dovoljuje največ polovico nadzornikov s strani zaposlenih. Na skupščini Perutnine Ptuj so bile debate vroče, vodstvo z dr. Romanom Glaserjem na čelu je očitke zavrnilo. (Marko Vanovsek)

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 01. 09. 2012 
Stran: 7