Dnevnik, 05.01.2013
Nova KBM Namesto zasebnih v banko državnih 100 milijonov evrov Matjaž Polanič Ker so zasebni vlagatelji v zameno za odobritev hibridnega posojila pričakovali zelo visoko obrestno mero, postavljali pa so tudi nekatere dodatne zahteve, je morala kapitalsko ustreznost tudi druge največje slovenske bančne skupine rešiti kar država. Potem ko so propadla pogajanja s tujimi zasebnimi vlagatelji, je morala Novo KBM naposled kapitalsko podpreti država in v hibridno posojilo oziroma tako imenovane obveznice co-co banke vplačati vseh sto milijonov evrov. S to dokapitalizacijo je upravi Nove KB M pod vodstvom Aleša Hauca tik pred zdajci uspelo izpolniti zahteve Banke Slovenije in Evropskega bančnega organa (Eba) ter količnik temeljnega kapitala zvišati nad zahtevanih devet odstotkov.
S katerimi zasebnimi vlagatelji sta se uprava NKBM in ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča sploh dogovarjala, ni znano. Po neuradnih informacijah pa naj bi se za nakup obveznic co-co Nove KBM zanimal zlasti švicarski bančni velikan Credit Suisse, vendar je ta svoje sodelovanje pogojeval tudi z izpolnitvijo nekaterih dodatnih zahtev. Poleg tega naj bi Švicarji za svoj vložek pričakovali zelo visoko obrestno mero, medtem ko se je država zadovoljila z 10-odstotnim fiksnim letnim donosom. Da so zasebni vlagatelji postavljali dodatne zahteve, ki so odstopale od zahtev Evropske komisije, je včeraj poudaril tudi Hauc, ki pa kljub temu meni, da so bili pogovori uspešni. Z zasebnimi vlagatelji nameravajo na finančnem ministrstvu pogovore nadaljevati, saj si nadejajo, da bi jim del vplačanih obveznic co-co uspelo prodati naprej. Če bi se količnik najbolj kakovostnega kapitala spustil pod 7 odstotkov, bi se obveznice co-co avtomatično spremenile v navadne delnice NKBM, delež 97-500 malih delničarjev pa bi zvodenel na le nekaj odstotkov. Pri morebitni konverziji bi bila cena dokapitalizacijske delnice odvisna od povprečne borzne cene v zadnjih 30 dneh, znižane za 25 odstotkov, minimalna cena pa je določena pri vsega 0,5 evra za delnico. Če bi torej do konverzije prišlo, bi se državni delež v skrajnem primeru lahko povzpel celo nad 90 odstotkov. Zaradi izdaje obveznic co-co, prodaje večinskega deleža Zavarovalnice Maribor, predčasnega odkupa podrejenih obveznic z diskontom ter prodaje nekaterih nepremičnin in finančnih naložb se je temeljni kapital Nove KBM sicer res zvišal za kar 182 milijonov evrov, vendar pa v banki veliko manevrskega prostora kljub temu nimajo. Po napovedih Hauca naj bi v Novi KBM že do konca junija izvedli tudi večjo dokapitalizacijo z izdajo navadnih delnic, pri kateri bi lahko sodelovali tudi obstoječi delničarji. Koliko svežega kapitala bi banka morala zbrati, Hauc včeraj še ni znal povedati, saj naj bi bilo to odvisno od končnih rezultatov za leto 2012. Samo v prvih devetih mesecih lanskega leta je Skupina NKBM ustvarila visokih 98 milijonov evrov izgube, ki je bila konec lanskega leta še nekoliko višja. Po napovedih Hauca naj bi NKBM z izgubo poslovala tudi letos, čeprav naj bi bila ta kljub pričakovanim visokim oslabitvam in rezervaciiam nekoliko nizi a kot lani.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 05. 01. 2013
Stran: 8