Poleg tega da je škofoma »odvzel škofovsko palico«, lahko svete maše odslej darujeta le v klavzuri oziroma v samostanu, nista pa tudi več člana Slovenske škofovske konference. V tujini sicer velja, da upokojeni škof ne more biti več tvorni del škofovske konference, vendar so bili pri nas doslej tudi upokojeni škofje (ob toleranci iz Vatikana) lahko njen del. Škof Kramberger objektivno odgovoren Eden izmed episkopov, ki ga je Vatikan poslal v tišino - to se je zgodilo prvič v zgodovini Slovenske škofovske konference - je brez škofovske palice in prstana ostal zaradi »objektivne odgovornosti« za finančno stanje, v katerem je njegova nekdanja nadškofija. Gre za Franca Krambergerja, upokojenega mariborskega škofa, ki ga verniki in duhovščina §icer po= znajo kot velikega, a preprostega človeka molitve. Škof Kramberger zagotovo ni kriv za stanje, v katero so Nadškofijo Maribor pahnili škofijski finančniki z duhovnikom Mirkom Krašovcem na čelu, je pa Krašovcu povsem zaupal. Da je to bila napaka, je Kramberger nekako dal vedeti že februarja lani, ko ga je papež Benedikt XVI. razrešil s položaja mariborskega nadškofa: »Prav vse prosim, da mi oprostijo napake, ki jih tudi ni manjkalo.« Stranpoti tudi pri obnovi Betnavskega dvorca Vse, kar je trenutni župnik župnij Brezno in Remšnik in nekdanji ekonom mariborske (nad)škofije Mirko Krašovec doslej javno povedal o svojih finančnih poteh, ki jih je v imenu škofije očitno večkrat prehodil tudi mimo zakona, je, da je »Cerkev pač tvegala. In ravno v tem je bila napaka Cerkve, da je sploh šla v to.« Kriva naj bi torej bila svetovna gospodarska kriza. Kot škofijski ekonom je Krašovec 25 let bedel nad podjetji, ki so v posredni lasti mariborske nadškofije. Enormna zadolženost teh podjetij posledično lahko pripelje do tega, da bo nadškofija ostala tako rekoč brez sleherne nepremičnine, brez denarja pa bodo najverjetneje ostali tudi mali delničarji. Poleg tega so prejšnji teden policisti ovadili nekaj oseb zaradi domnev o kaznivem dejanju finančnih malverzacij v zvezi z Betnavskim dvorcem, ki je prav tako v lasti mariborske nadškofije. Med ovadenimi je tudi Krašovec, ki naj bi pri obnovi Betnavskega dvorca (Vegrad) skupaj z direktorico podjetja Betnava z lažno dokumentacijo pridobil skoraj dva milijona evrov. Prerod Cerkve Nekdanji mariborski pomožni škof, zdaj pa murskosoboški škof Peter Štumpf pravi, da so »glede tega žalostnega dogajanja škofje rekli že dovolj. Zdaj morajo položiti račune povsem konkretne osebe, ki so znane iz zgodb Vegrada, obeh Zvonov, Rasti in telekomunikacijske družbe T-2, Krekove družbe za upravljanje, pa tudi odgovorni za sam nastanek Krekove banke naj spregovorijo. Prav tako bi svojo velikodušno kreditno politiko, ki je tem podjetjem dobesedno vsiljevala kredite, morale pojasniti tudi banke. Odgovornost bank je za mariborsko zgodbo namreč zelo velika.« Po mnenju škofa Petra Štumpfa se zdaj »zagotovo dogaja prerod Cerkve, ki pa je zelo boleč. Ne toliko zaradi izgubljenih sredstev, temveč ker so gmotno in duhovno oškodovani številni ljudje. Prišlo je do pohujšanja in to je treba odpraviti - za ceno velikih žrtev, odpovedovanj in sprejemanja posledic« Rešitev y »duhovnih ambulantah« »Prav zaradi resnosti situacije, ki ni zgolj ekonomska, v soboško škofijo prihajajo sestre klarise, ki živijo v strogi klavzuri in uboštvu. V molitvi bodo noč in dan prosile Boga za vse nas, ki smo Cerkev, za odpuščanje grehov in naše spreobrnjenje. Ta samostan bi lahko imenovali kar duhovna ambulanta soboške škofije.« A ni potrebna zgolj molitev, pravi škof Štumpf. »Ne le Cerkev, celotna slovenska družba se bo morala spreobrniti in spremeniti način življenja in gledanja na ekonomske stvari. Brez tega so nesmiselne tudi vse ekonomske in gospodarske reforme.« Mirko Krašovec Foto Ljubo Vukelič

Medij: Delo
Avtorji: Karba Dejan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 07. 05. 2012 
Stran: 2