Po tej sektorski politiki bi država v Novi Ljubljanski banki, Zavarovalnici Triglav in Novi Kreditni banki s tremi zavarovalnicami svoj delež znižala na največ 25 odstotkov plus eno delnico. Pri tem naj bi statutarno poskrbela za to, da bi bilo preostalo lastništvo v omenjenih bankah in zavarovalnicah razpršeno, tako da bi imel prvi naslednji lastnik nekajkrat manjši delež od države. AUKN je ob nedavni sporni dokapitalizaciji NKBM svojo potezo upravičevala prav s tem, da bi država v nasprotnem primeru izgubila prevzemno premijo. A ker namerava lastništvo ob morebitnem umiku razpršiti, prevzemne premije tako in tako ne bo iztržila, opozarjajo poznavalci. »Tako je. Strategija je v nasprotju s konkretnimi dejanji,« se strinja ekonomist in nekdanji minister dr. Matej Lahovnik. »Zdi se mi absurdno, da se vlaga v banko, češ da bo to zagotovilo prevzemno premijo, hkrati pa rečejo, da je največji lastnik lahko trikrat manjši kot država. To je zelo nevarna igra, ki kliče po nastanku problema agentov, ko začne menedžement zasledovati svoje interese, ne pa interese družbe in lastnikov,« je opozoril Lahovnik. Pravi, da je predpostavka, da se država z zmanjšanjem deleža s 50 na 40 odstotkov odpove prevzemni premiji, nesmiselna. »To preprosto ni res.« Dodaja, da zakon o prevzemih (ZPRE) omogoča, da so prevzemne premije deležni vsi, tudi tisti, ki imajo le eno delnico. »Za vsak delež nad 10 odstotki mora delničar pridobiti soglasje nadzornika Banke Slovenije, po zakonu o ZPRE pa mora dati delničar za delež nad 25 odstotki prevzemno ponudbo. To sta dve varovali. Ne poznam razloga, da mora država imeti večinski delež, ker da bi se sicer odpovedala premiji. Tudi če bi imela 40-odstotni delež, bi prevzemnik moral tudi državi ponuditi delnice v odkup.« Ugotavlja še, da predpostavka, po kateri bi imel prvi naslednji lastnik v omenjenih bankah in zavarovalnicah nekajkrat manjši delež od države, kaže, da hoče država še naprej imeti prvo in zadnjo besedo v teh ustanovah. Tudi ekonomist dr. Peter Groznik meni, da takšna izhodišča nakazujejo, da se država iz teh ustanov ne namerava umakniti in hoče ostati najvplivnejši lastnik. Grozniku se to ne zdi potrebno: tak 25-odstotni delež bi bilo po njegovem mnnenju smiselno zadržati le za NLB, za Triglav, NKBM in Savo Re pa ne. Nenavadna se mu zdi ideja o omejevanju velikosti deležev drugih lastnikov: »To je omejevanje bank ali zavarovalnic na borzi. Omejevanje drugih lastnikov pa se mi zdi nenavadno, saj to urejata regulator in trg.« Predpostavka o izgubi prevzemne premije pa se mu zdi na trhlih nogah. Maja Grgič Matej Lahovnik foto aleš černivec/dokumentacija dela

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 17. 05. 2011 
Stran: 3