Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je po seji vlade napovedal, da naj bi skupščino pro bono, brezplačno, če mu bo to le dopuščeno, vodil Franci Matoz. Pri tem Černač ni videl nobenega navzkrižja interesov. Od predsedujočega naj bi bilo tudi po razlagi AUKN odvisno, ali bodo delničarji v resnici glasovali o zamenjavi nadzornikov. Zvonko Černač je po seji vlade dejal, da AUKN trenutno ne upošteva veljavne zakonodaje. AUKN se po njegovih besedah ne more postaviti ne nad zakon ne nad to državo. Ko je vlada prejšnji teden sprejela navodila za glasovanje, ni vedela, da se je AUKN pred tem premislil. Trenutno vodstvo AUKN po Černačevi oceni ne spoštuje zakona, tudi ne usmeritev tistih, ki imajo odgovornost! Za Zdolška dve tretjini glasov Po začetku Telekomove delničarske skupščine je mali delničar Darij Južna predlagal, da bi jo namesto v sklicu predlaganega Stojana Zdolška vodil Franci Matoz, vendar zadnji ni dobil zadostne podpore. AUKN, ki ima skupaj s Sodom in Kadom več kot 73 odstotkov glasov, sploh ni glasoval. Od lastnikov delnic v vrednosti 5,3 milijona, kar je 813 odstotka vseh z glasovalno pravico, jih je o predsedujočem glasovalo manj kot v vrednosti pol milijona, za Zdolška pa sta bili dve tretjini glasov. Pred začetkom skupščine je Franci Matoz povedal, da je predlog, da on vodi skupščino, povsem legitimen. Po glasovanju pa je skupščino razočaran zapustil, saj ni pričakoval takega razpleta. Njegov komentar pa je bil, da si je pač prihranil nekaj časa. Stojan Zdolšek je ob prihodu na predsedniško mesto dejal, da je tja prišel brez papirja, saj ni pričakoval, da bo skupščino res vodil. Ob koncu skupščine pa je pojasnil, da je o uvrstitvi in umiku predloga o zamenjavi nadzornikov na dnevni red strokovno in brez političnih ambicij sklenil, da delničar lahko razširitev, ki jo zahteva, pred skupščino tudi prekliče, uprava pa na to ne more vplivati. Ker je bil umik vložen, preden se je skupščina začela, o uvrstitvi predsednik skupščine niti ne bi mogel odločati. Večji prihodki tudi z novo televizijo Po odhodu Francija Matoza je sledila razprava o poslovanju Telekoma Slovenije (TS) leta 2011, v katerem so se prihodki znižali za dva odstotka na 824,5 milijona evrov, dobiček pa povečal na 34 milijonov evrov. Predsednik uprave Ivica Kranjčevič, ki jeseni odhaja v pokoj, za njegovo mesto pa je že objavljen razpis, kar je glavni razlog za boj o nadzornikih, je povedal, da je leto 2011 zaznamovala predvsem združitev z Mobitelom. TS se tako kot drugi Telekomi ukvarja z gospodarsko krizo. Med ukrepi za boljše poslovanje je napovedal dodatno zniževanje stroškov, tudi stroškov dela. Prihodke pa naj bi povečevali z novimi projekti, kakršna sta televizija in javno-zasebno partnerstvo z Ljubljano. Telekomovo poslovodstvo je predlagalo dividende v višini 5,19 evra, Kad in Sod pa sta predlagala sedem evrov. Delničarji so z 99,9-odstotno yečino glasujočih glasov seveda potrdili višjo dividendo. Samo nekoliko nižji pa je bil odstotek pri podelitvi razresnice tako_ upravi kot nadzornemu svetu. (Še pred tem so delničarji izvedeli, kolikšni so bili prejemki članov uprave in nadzornega sveta. Ivica Kranjčevič je tako lani dobil skupaj 163.000 evrov, predsednik NS TS Tomaž Berginc pa 13.879 evrov.) Ob koncu skupščine je sledilo poročilo odvetnika Uroša Iliča o smiselnosti tožb proti prejšnji upravi TS, ki so jo v odvetniški pisarni pripravili na podlagi ugotovitev posebne revizije družbe Deloitte. Pregledali so več kot 700 dokumentov, nekateri so dolgi tudi več kot sto strani. Govorili so z revizorji, ne pa z revidiranci. V primeru makedonske družbe Onnet revizor škode ni ugotovil, je pa Telekom Slovenije že pred časom vložil odškodninsko tožbo v višini 2,3 milijona evrov. O odškodninskih zahtevkih v primerih družb Digiplus, Cosmofon, Germanos, Aol/Primo, Blicnet in Avtenta ter v primerih poslov s finančnimi instrumenti, dajanju posojil in trgovanju z nepremičninami so odvetniki ugotovili, da odškodninskih zahtevkov ni mogoče vložiti. Zato pa so prejšnji teden proti prejšnjemu poslovodstvu, ki ga je vodil Bojan Dremelj, vložili odškodninski tožbi v primeru kosovskega Ipka v višini 48 milijonov evrov in v primeru slovenskega Najdi.si v višini 7,6 milijona evrov. Če smo odvetnika Iliča prav razumeli, je bila skupna škoda 14 milijonov evrov, vtoževana škoda pa skupaj 58 milijonov evrov. Ker sta bili tožbi v primerih Ipka in Najdi, si vloženi šele prejšnji teden, konkretnih imen Uroš Ilič še ni navedel, saj tožb še niso prejeli. Delničarji, ki so Iliča tudi najeli, so se z ukrepi 99,98-odstotno strinjali. KPfC: NAVZKRIŽJE INTERESOV Iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so sporočili, da so bili iz medijev seznanjeni o predlogu vlade, da bi skupščino TS vodil Franci Matoz, in da to pomeni navzkrižje interesov, saj je ta osebni odvetnik predsednika vlade v kazenskem postopku, hkrati pa je bil tudi kandidat stranke SDS na državnozborskih volitvah. To kaže na vse znake kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja nasprotja interesov, kjer so tovrstne prakse izrecno prepovedane, so zapisali v sporočilu za javnost. A. V. B. V »bitki« Franci Matoz (desno), ki ga je podprla vlada, proti Stojanu Zdolsku je zmagal zadnji, ker so ga podprli delničarji. Foto Roman Sipic

Medij: Delo
Avtorji: Stergar Aleš,A. V. B.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 22. 06. 2012 
Stran: 3