Pri tem bankirji poudarjajo, da bi morali v kapital obeh holdingov vložiti več kot sto milijonov evrov, kar pa je glede na dosedanja ravnanja lastnikov, ki so reševanje prelagali le na pleča bank, težko pričakovati. Zvon Ena Holding je v 54-odstotni lasti Gospodarstva Rast (njegova večinska lastnica je mariborska nadškofija, ostali delež pa je v lasti škofij Celje in Murska Sobota). Največji posamični lastnik družbe Zvon Dva Holding je s 15,5-odstotnim deležem Slavonski zaprti investicijski sklad (delež ima shranjen na Hypo Alpe Adria Bank), sledijo pa Krekova družba in njeni skladi s skupaj dobro desetino delnic, Interfin Naložbe (5,5-odstotka), Nadškofija Maribor (2,3 odstotka), Deželna banka Slovenije (2,3 odstotka), vrsta drugih cerkvenih institucij... Insolventnost sta morala holdinga razglasiti, ker imata že več kot dva meseca neporavnane obveznosti, ki presegajo 20 odstotkov vseh obveznosti družbe (trajnejša nelikvidnost). Če v vmesnem času upniki ne bodo predlagali stečaja, bo sodišče začelo odločati o predlogu prisilne poravnave predvidoma šele aprila, v primeru predloga za stečaj pa kakšen mesec prej. Največji upniki Zvona Ena Holdinga so banke, ki jim dolguje skoraj 230 milijonov evrov, ter Zvon Dva Holding, ki se je za Zvon Ena Holding zadolžil za več kot sto milijonov evrov. Zvon Dva Holding bankam skupaj dolguje okoli 140 milijonov evrov. Med bankami je daleč največja upnica NLB, ki ji oba Zvona dolgujeta več kot sto milijonov evrov, ostale večje upnice pa so po naših informacijah Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka in Hypo banka. Za posojila sta holdinga zastavila vse svoje premoženje. Poleg T2, ki je že v postopku prisilne poravnave, med njune večje naložbe sodijo še deleži v Heliosu, Iskri Avtoelektriki, Cinkarni Celje, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Petrolu, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu, TKK Srpenici... Glede na to se zastavlja vprašanje, zakaj banke niso, podobno kot v primeru Infonda Holdinga, pravočasno zasegle delnice, s katerimi so zavarovale posojila. V tem primeru bi namreč same prodajale omenjene naložbe, zdaj pa jih bo najverjetneje prodajal stečajni upravitelj. Ne samo, da ni mogoče napovedati, kdaj bodo zaradi tega banke poplačane, ampak so praviloma tudi izkupički od prodaj, ki jih vodijo stečajni upravitelji, nižji. Po mnenju poznavalcev razmer je eden od ključnih razlogov, da banke niso ukrepale že lani, v tem, da so se izognile poslabšanju svojih bilanc za leto 2010 z oblikovanjem dodatnih rezervacij. Kot je znano, se Zvon Ena Holding tudi v imenu Zvona Dva Holdinga že skoraj leto dni z bankami pogaja o prestrukturiranju dolgov. Do jeseni lani so banke kazale precejšnjo mero potrpežljivosti in so jima podaljševale kratkoročna posojila. Sočasno so usklajevali trimesečni moratorij na odplačilo posojil, s katerim bi pridobili čas za dogovor o reprogramu posojil in načrtu odprodaje naložb. Toda NLB je ves čas zahtevala, da svoj delež pri sanaciji prispevajo tudi lastniki, in sicer v obliki dokapitalizacije ali ustreznih garancij, da bodo banke v dogovorjenem časovnem obdobju poplačane. Ker se pogajanja z lastniki in upravama niso premaknila z mrtve točke, se je NLB poleg Hypo banke pred dvema mesecema odločila, da Zvonoma ne bo več podaljšala posojil. Oktobra je mariborska nadškofija najela tuje svetovalce, ki so jih izbrali v Vatikanu, vendar z njihovimi predlogi na bankah niso bili zadovoljni. Namesto da bi ponudili zahtevane garancije, da bo družba dokapitalizirana ali da bodo banke poplačane, so namreč še ta teden ponovno predlagali, naj banke pristanejo deloma na odpis terjatev, preostala posojila naj reprogramirajo in celo odobrijo novo likvidnostno posojilo. Banke so takšno ponudbo ocenile za podcenjujočo. Čeprav bo do odločanja o prisilni poravnavi oziroma stečaju minilo še nekaj mesecev, se je z včerajšnjim dnem manevrski prostor lastnikov Zvona Ena in Zvona Dva močno zožil. Pred stečajem jih lahko reši zgolj dokapitalizacija, na osnovi katere bi se z bankami dogovorili za odpravo insolventnosti ali načrt finančnega prestrukturiranja. Insolvenčnim postopkom se zaradi izpostavljenosti do Zvona Ena Holdinga ne bo izognila niti njegova večinska lastnica, družba Gospodarstvo Rast, ki je včeraj prav tako razglasila insolventnost. Predvsem zaradi slabitve dolgoročne finančne naložbe v Zvon Ena Holding je Gospodarstvo Rast že leto 2009 končalo z 20 milijoni evrov izgube. Kot .so razkrili v letnem poročilu, je Gospodarstvo Rast zli menicami jamčilo za vračilo obveznosti Zvona Ena Holdinga do NLB v skupni višini 82,5 milijona evrov, medtem ko so imeli prihodkov 1,4 milijona evrov oziroma 68 odstotkov manj kot leto pred tem. Družba Gospodarstvo Rast je imela najetih 103 milijone evrov posojil, od tega jih je bilo 18 milijonov evrov zavarovanih z delnicami Zvona Ena, ostalo pa s poroštvenimi izjavami. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. rankov@dnevn.k.si matjaz.polanic@dnevnik.si Holdingi propadajo drug za drugim Zaradi padca cen delnic, prezadolženosti in nesmotrnih poslovnih odločitev je od začetka finančne krize v Sloveniji propadlo že več velikih holdinških družb, več sto tisoč malih delničarjev pa je zaradi tega izgubilo večino oziroma celotno premoženje. • Infond Holding- stečaj - 33.000 delničarjev • Center Naložbe - stečaj - 33.167 delničarjev • Maksima Holding- prisilna ■ poravnava - 24.575 delničarjev • Istrabenz - prisilna poravnava -14.118 delničarjev • Zvon Ena Holding - stečaj ali prisilna poravnava - 29.624 delničarjev • Zvon Dva Holding - stečaj ali prisilna poravnava - 34.946 delničarjev • Poteza Naložbe - stečaj • Poteza Skupina - prisilna poravnava • D Naložbe - stečaj - 3860 delničarjev Med delničarji zavladala panika Le kratek čas po razglasitvi insolventnosti je več delničarjev Zvona Ena Holdinga in Zvona Dva Holdinga poskušalo po vsaki ceni prodati svoje naložbe in izstopiti iz lastništva obeh družb. Lastnika je po rekordno nizkih cenah tako zamenjal skoraj odstotek vseh delnic Zvona Ena Holdinga in dobrih 9000 delnic Zvona Dva Holdinga. In zakaj Ljubljanska borza ni zaščitila vlagateljev in ustavila trgovanja? »V primeru Zvona Ena Holdinga in Zvona Dva Holdinga je borza presodila, da ni potrebe za ustavitev trgovanja,« so nam povedali na Ljubljanski borzi. Delničarji Zvona Ena Holdinga so od oktobra 2007, ko je delnica Zvona pri 16,8 evra dosegla rekordno vrednost, izgubili že 208 milijonov evrov premoženja, včeraj pa je bil celotni Zvon Ena Holding na borzi vreden zgolj še dober milijon evrov. Od oktobra 2007 je namreč delnica Zvona Ena Holdinga izgubila kar 99,4odstotka vrednosti in je bila včeraj vredna le še 0,1 evra. Povedano drugače; delničarju, ki je imel oktobra 2007 za 1000 evrov delnic Zvona Ena Holdinga, je ostalo le še šest evrov, kar ne zadošča niti za plačilo provizije pri prodaji delnic. *^_^___________________________k, f T. -~ ' V -_ . r^f .' , 7 '" 7> v ' . •«; "ji . .^7-»« • "%• ' v 0 V času, ko je slovensko Cerkev vodil sedanji kardinal Franc Rode (v ospredju), sta bila predhodnika Zvona Ena in Zvona Dva Holdinga med vodilnimi finančnimi družbami. Danes sta ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres (levo) in mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger (desno) priča razpadu dveh finančnih holdingov, ki sta skrbela za plemenitenje premoženja certifikatskih vlagateljev, zlasti vernikov. Iz Vatikana namreč v nekaj mesecih ni prispela finančna pomoč, ki bi zadovoljila banke upnice.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 15. 01. 2011 
Stran: 19