FLORJAN ZUPAN (novinar): Ker je sedanje vodstvo šele pol leta na položaju, so tako slabi rezultati predvsem posledica poslovnih odločitev prejšnjega vodstva. Prihodkov je toliko kot leta 2011, vendar pa zato izguba v višini 104 milijone. Tri četrtine na račun odpisov, ostalo, približno 40 milijonov pa iz dejavnosti, ki ni neposredno vezana na trgovino, tečajne razlike v Srbiji, nakup precenjenih nepremičnin, hrvaškega trgovca Getro, Ultrinih črpalk, odvetniških storitev. Uprava je že lani naročila revizijo nekaterih poslov prejšnje uprave. 
RAJKO STANKOVIČ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Če pogledamo njihov, bom rekel prihod in umik sedaj iz trga Albanije in Bolgarije, v času konjunkture je veljalo, da morajo vsa trgovska podjetja rasti bodisi z inkvizicijami, nakupi drugih družb ali pa z investiranjem na novih področjih. Koliko se spomnim, če so moji podatki točni, so v Albanijo in Bolgarijo šli previdno in so šli z najetimi prostori, kakšna je bila najemnina, tega podatka nimam. 
SAŠO STANOVNIK (Alta Invest): Mercator je sicer lepo rasel, dosegel lepe številke glede rasti predvsem prihodkov, še posebej v teh težavnih časih. Ampak jasno, rast je sicer lepo videti, ampak nič pa to v končni fazi ne pomeni, ali rase tudi delnica oziroma perspektiva podjetja. 
ZUPAN: Mercator naj bi se zdaj reorganiziral, postal vitkejši, iz Albanije se je že umaknil, zdaj se bo še iz Bolgarije. Uprava bo skušala pozitivno poslovati že ob koncu leta. Odgovorila bo na spremenjene navade kupce, ki jim uhajajo h konkurenci. Lastniki s temi rezultati niso zadovoljni in bodo kmalu spet poskušali s prodajo. Verjetno bo v igri spet Agrokor. 
MATEJ TOMAŽIN (KD Skladi): Vemo sami, da Mercator v današnji obliki je seveda težko ga prodati, ker ima s seboj veliko nekakšnih problemov. Lažje bi bilo, le bi se prodajale ločene ali pa osnovne dejavnosti, kjer v bistvu najdeš hitreje kupca. 
ZUPAN: Tečaj delnice je danes sprva strmo padel za 6 odstotkov, nato pa končal pri vrednosti 140 evrov, kar je še vedno daleč od zadnje ponudbe Agrokorja, 221 evrov. 
BERGANT: No, v studiu pa zdaj pozdravljam predsednika uprave družbe Mercator, gospoda Tonija Balažiča. Dober večer. 
TONI BALAŽIČ (predsednik uprave Mercatorja): Dober večer. 
BERGANT: Torej danes ste rekli, rešitev vidite v odhodu iz Albanije in Bolgarije, tako imenovani optimizaciji v administraciji in logistiki. Mar to vendarle ne pomeni bodisi nižje plače za zaposlene bodisi odpuščanje?
BALAŽIČ: To seveda pomeni vse od tega in mnogo več. Najprej seveda to pomeni, da bo Mercator moral se bistveno bolj osredotočiti na osrednjo dejavnost. Druge dejavnosti Mercatorju ne prinašajo dobička, mu delajo izgube. Prav tako tudi tisti trgi, kjer se je pač v preteklosti Mercator širil. Govorimo o Bolgariji in Albaniji. Vendar pa to ni dovolj. Po drugi strani moramo seveda optimizirati naše stroške, tako kot smo zelo jasno povedali. Mercator nima težave toliko v trgovini, kot ima predvsem v administraciji kot tudi v nekaterih podpornih procesih. Mi smo to v strategiji zelo jasno zapisali, smo tudi povedali, da moramo letno dvigovati produktivnost za tri odstotke in to bomo tudi naredili. 
BERGANT: Se pravi na račun tudi zaposlenih recimo v administraciji in teh drugih dejavnostih, ki ste jih omenili. 
BALAŽIČ: Tudi na račun zmanjševanja in optimizacije poslovnih procesov seveda. 
BERGANT: Dobro, bolj ali manj jasno. Omenili ste tudi pritisk na marže, ampak ali ni prav tako, da ravno prek marž v bistvu nagovarjate vaše kupce? Se pravi marže so v konkurenčnem boju seveda tudi stvar, ki se jo da zniževati ravno zato, da bi bili konkurenčnejši. 
BALAŽIČ: Poglejte, mi smo, odkar smo prevzeli Mercator, naredili že pomembne korake naprej. Ti koraki so seveda na eni strani stroškovni ukrepi, ker smo do konca leta že prihranili 10 milijonov evrov, v šestih mesecih. Po drugi strani pa smo seveda mnogo vložili tudi v samo trženje. Tukaj lahko rečem, da smo že uspeli zaustaviti padec tržnega deleža v Sloveniji, kar se je dejansko dogajalo zadnjih pet let. Na drugi strani pa tudi na Hrvaškem smo merili to in ponovno začeli rast. Prav tako rastemo v Srbiji, kjer smo trdno drugi trgovec, v Črni Gori, kjer smo številka ena in pa v Bosni in Hercegovini, kjer so številka 3, 4. 
BERGANT: Kljub vsemu, napovedi za Slovenjo za to leto niso najboljše. Kaj to pomeni za Mercator?
BALAŽIČ: Ja, živimo v regiji, ki dejansko gre čez težavno obdobje. To se seveda vidi tako v gospodarskih kazalcih, kjer vidimo, da praktično je vsa regija v recesiji, kar se seveda odraža tudi na sami potrošnji, ki pada, na brezposelnosti, ki narašča in ponekod dosega tudi že več kot 25 odstotkov. Tako, da to za Mercator pomeni samo to in predvsem to, da bomo seveda morali iskati predvsem notranje rezerve. Na trgu teh rezerv ni, seveda je še vedno prostor za rast in to bomo tudi nadaljevali. Tako, kot sem povedal, osrednje dejavnosti mislim, da delamo dobro in tukaj je potencial. Ampak to pa vsekakor pomeni to, kar je tudi prej povedal kolega iz borzne hiše, to se preprosto, rast Mercatorja se v nekem trenutku mora odraziti tudi v mnogo boljši profitabilnosti. 
BERGANT: Napovedujete nadaljevanje konservativne politike, ko gre za investiranje. V Sloveniji naj bi prenavljali predvsem srednje in manjše trgovine. Kaj to pomeni za potrošnike?
BALAŽIČ: To za potrošnike praktično pomeni samo dobro. Mercator ima v Sloveniji več kot 500 prodajaln in če pogledamo investicijski ciklus v zadnjih desetih letih, je bil usmerjen predvsem v velike trgovine. Zdaj v zadnjih dveh letih vidimo spremembe v vedenju potrošnikov, tudi zaradi recesije se ljudje več obračajo k manjšim prodajalnam, k sosedskim prodajalnam. No in tudi to, kar je nekdaj veljalo za Mercatorjevo slabost, je to dejansko danes prednost. Mercator je najbližji trgovec in v tem delu bomo tudi v prihodnje zelo prenovili ponudbo. 
BERGANT: Ampak kaj pa to pomeni za velike centre, v katere ste vendarle veliko vlagali?
BALAŽIČ: Ja, to pomeni, da bomo morali delati na obeh formatih še bolj. 
BERGANT: Dobro. V upravi se zavzemate za prodajo družbe strateškemu partnerju, to večkrat poudarjate. Številna znamenja ponovno kažejo na interes Agrokorja. Bi bila rešitev z Agrokorjem v danih razmerah, za čas najboljša za vašo družbo?
BALAŽIČ: Jaz mislim, da je preuranjeno govoriti o kakršnemkoli kupcu. Mi smo šele praktično na začetku prodajnega procesa. Uprava je podprla ta prodajni proces, ker preprosto mislimo, da Mercator potrebuje stabilnega lastnika. Del problemov, v katerih se danes Mercator nahaja, po našem mnenju izvira seveda iz poslovnih odločitev iz preteklosti, ampak tudi iz nestabilne lastniške strukture. Tako, da mi absolutno podpiramo stabilizacijo lastniške strukture z lastnikom, ki bo še naprej podpiral razvoj Mercatorja. 
BERGANT: Nadzorni svet družbe je oktobra lani sprejel srednjeročni gospodarski načrt do leta 2016. Letos, se pravi 2013 naj bi ustvarili 2,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 3 milijone evrov čistega dobička. Je ob današnjih rezultatih za minulo leto ta cilj sploh še uresničljiv?
BALAŽIČ: Ja, za nas mislimo, da je. Torej tako kot smo povedali, naš cilj je ambiciozen. Še posebej v kontekstu teh številk. Če so se te številke, ki smo jih mi napovedali oktobra, zdele nekomu pre-pesimistične, mislim, da danes postajajo kar optimistične. Mi verjamemo, da bomo v letu 2-13 obrnili negativne trende in tudi verjamemo, da bomo konec leta ponovno poslovali pozitivno. Res pa je, da tukaj ne moremo pričakovati kratkoročnih čudežev. Mi v Mercatorju, sem prepričan, da bomo vsi zaposleni naredili vse za to, da bomo izboljšali naše poslovanje in pa tudi storitev, ampak bo pa potreben nek čas za to, da bomo ponovno dobičkonosni. 
BERGANT: 2016 naj bi vsa skupina imela nekaj več kot 24.000 zaposlenih, od tega približno polovico v Sloveniji. Je tudi to še realno?
BALAŽIČ: Ja, seveda je. Poglejte, največji del zaposlenih v Mercatorju je dejansko zaposlenih v sami trgovini in sami storitvi. Tako, da s tega vidika v primeru, da bomo uspešen trgovec in verjamem, da bomo, potem je seveda ta številka povsem realna. 
BERGANT: Gospod Balažič najlepša hvala za pogovor. 
BALAŽIČ: Hvala vam.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Zupan Florjan,Bergant E. Boris
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 29. 01. 2013 
Termin: 22:11
Trajanje:10