Dnevnik, 16.05.2011

Mened_erji_Probanke_pred_odlo_itvijo_dokapitalizacija_ali_izstop_iz_prevzemov_Page_1Vpletenost v številne menedžerske prevzeme, v katerih ima Probanka skupaj s holdingom Zlata Moneta II investiranih več deset milijonov evrov, vse bolj ogroža Probankino poslovno omrežje, vse več pa je znakov, da bo morala banka ali izvesti večjo dokapitalizacijo ali opazneje omejiti obseg poslovanja ter izstopiti iz številnih nedokončanih menedžerskih prevzemov.

Da bodo še letos potrebovali dokapitalizacijo, je uprava Probanke pod vodstvom Romane Pajenk razkrila tudi v letnem poročilu, vendar podrobnosti za zdaj še niso znane. Konec lanskega decembra je imela Probanka le še 108 milijonov evrov kapitala, količnik temeljnega kapitala pa je znašal vsega 7,7 odstotka. Toda dejanske razmere v Probanki utegnejo biti še slabše, saj v banki 7-odstotni delež Pivovarne Laško vrednotijo po kar trikrat višji ceni od borzne. Prav visoko vrednotenje delnic Pivovarne Laško je preprečilo, da bi Probanka leto 2010 končala s še slabšimi rezultati kot sicer. Če bi namreč delež Pivovarne Laško vrednotila po borznih cenah, bi po naših izračunih ustvarila okoli sedem milijonov evrov izgube, tako pa jo je imela le za dva milijona evrov. Po naših zanesljivih informacijah je uprava Probanke sprva želela delnice Pivovarne Laško v bilancah vrednotiti po še višji ceni in tako v bilancah celo izkazovati dobiček, vendar revizor KPMG Boris Drobnič na to ni želel pristati in je zahteval nižje vrednotenje naložbe. KPMG, kot kaže, sicer ne bo več revidirala Probankinih letnih poročil, saj je nadzorni svet delničarjem predlagal, da na letošnji skupščini, ki bo potekala 16. junija, namesto KPMG za revizorja imenujejo Deloitte Revizijo. Ker je Banka Slovenije lani zaostrila kapitalske zahteve in ker Probanki vsaj v kratkem času ne bo uspelo doseči poplačila nekaterih posojil (predvsem Skupini Pivovarna Laško in Viator & Vektor), v banki dejansko nimajo več izbire in bodo morali izvesti dokapitalizacijo. Poleg vprašanja, koliko kapitala bo morala Probanka zbrati (uprava ima pooblastilo za do 50-odstotno dokapitalizacijo), je ključno vprašanje predvsem, kdo bo pri dokapitalizaciji sploh zmogel sodelovati. Perutnina Ptuj ima namreč zaradi sodelovanja pri neuspelih menedžerskih prevzemih Merkurja in Pivovarne Laško omejen investicijski potencial, Pivovarna Laško zaradi finančnih težav svoj delež v Probanki prodaja, za izstop iz lastništva pa si prizadeva tudi Gorenje. Pri dokapitalizaciji po vsej verjetnosti ne bo mogel sodelovati Juteks, ki se že dlje časa sooča z izgubo, Avtotehno bremenijo visoki stroški, povezani z menedžerskim prevzemom ter prevzemom Cometa in Swatyja, posledice gospodarske krize pa še vedno bremenijo poslovanje trebanjskega Trima. Če Probanki ne bo uspelo izvesti dokapitalizacije, bi morala izstopiti iz številnih še nedokončanih menedžerskih prevzemov in med drugim prekiniti poslovne oziroma lastniške povezave s Perutnino Ptuj, Trimom, Skupino Viator & Vektor... Med lastniki Probanke bi pri dokapitalizaciji sicer lahko sodelovala le nekatera podjetja v lasti velenjskega poslovneža Tomaža Kočnika, brata Romane Pajenk. Manjši del dokapitalizacijskih delnic bi utegnila kupiti tudi holdinga Medaljon in Zlata Moneta II, ki sta prek družbe Profectus v lasti Probankinih menedžerjev, vendar bo to v veliki meri odvisno od morebitnega izstopa Zlate Monete II iz lastništva Perutnine Ptuj. Kot smo minuli teden razkrili v Dnevniku, je prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser že začel pripravljati teren za izplačilo Zlate Monete II, medtem ko bo po neuradnih informacijah izstop Probanke iz Perutnine Ptuj povezan s hkratnim izstopom Perutnine Ptuj iz Probanke. matjaz.polanic@dnevnik.si __8__f__W______&___t_Z_4l____-__$__S!Č i ' ■"*" '' J_T u_____t______^W___*^!!______m_'' >.y C*?*. "1 - ,'šf$fe Jt l_H____Hm]ra||ffSBMftlwSffl*Mafc -.'_. ..,TV'K .i||B _____^__^ jFi ss§k *_-> mSkhL^^ikBp *^B9 •ata_u»f M__M__________kk________________U__t Jttftft ■" 1^^^^^^* iB ** ""tS " _ ~_____t' _i'^-ir'£ š&^''~ J ___tW_r v _______^___^___^___^___^__r_i ■ tfr" ti 'VrS vithi .•'tmIh^ HHH_H_H____HHBHB^^^^^^^^ " ; '^* Probanka pod vodstvom Romane Pajenk (desno ob članici uprave Milani Lah) bo morala še letos izvesti večjo dokapitalizacijo, saj bo mariborska banka v nasprotnem primeru primorana v opaznejše zmanjšanje poslovanja. Koliko svežega kapitala bo Probanka potrebovala, za zdaj še ni znano, glede na težave, v katerih so največji lastniki Probanke, pa ni mogoče napovedati niti, kdo bo svež kapital sploh zagotovil. Lastniki Probanke _v_w^^^^. '^___________________________W^^^^ 7__________________________________________________________^^ .' " _____^__rFfl_________________________B_^!_F 7,9% ^ ■ Medaljon Perutnina Ptuj Avtotehna Trimo Pivovarna Laško H podjetja Tomaža Ročnika S Gorenje M Juteks ■ drugi Vir: KDD Probankini "zaslužka rji" Čeprav vodijo oziroma nadzirajo eno izmed manjših slovenskih bank, se člani uprave in nadzornega sveta Probanke uvrščajo v sam vrh po višini prejemkov. Predsednica uprave Probanke Romana Pajenk je imela tako lani 320.000 evrov bruto prejemkov, članica uprave Milana Lah 224.000 evrov, član uprave Vito Verstovšek pa 217.000 evrov bruto prejemkov. Po višini prejemkov se v slovenski vrh uvrščajo tudi nadzorniki Probanke, ki so se lani sicer sestali na petih rednih in eni korespondenčni seji. Skupno je pet nadzornikov Probanke lani prejelo 177.000 evrov bruto oziroma slabo tretjino več kot leto prej. Konec letošnjega junija se nadzornikom Probanke sicer izteče mandat, delničarji pa bodo na skupščini 16. junija odločali o Imenovanju novih nadzornikov oziroma o podaljšanju mandata dosedanjim članom nadzornega sveta. V Probankinem nadzornem svetu naj bi bili v prihodnjih petih letih poleg Glaserja še finančni direktor Iskratela Metod Zaplotnik, Stanislav Špindler, Radovan Stonič in direktor Avtotehne Jordan Kocjančič, ki bo predvidoma zamenjal predsednika uprave Juteksa Milivoja Dolarja. Delničarji bodo na skupščini odločali tudi o določitvi plačil za nadzornike, in sicer naj bi predsednik nadzornega sveta poleg sejnin dobil še 48.000 evrov letnega plačila, člani nadzornega sveta pa vsak po 24.000 evrov na leto. Dokapitalizacije skozi leta 1993 - 30 milijonov nemških mark 2002 - 5,4 milijona evrov 2003 - /j5 milijona evrov 2004 - O y 2 milijona evrov 2005 - 5 milijonov evrov 2006 - 9 f 2 milijona evrov 2007 -11,7 milijona evrov 2008 - 26y5 milijona evrov Od ustanovitve leta 1991 je Probanka izvedla že osem dokapitalizacij v skupnem znesku več kot 85 milijonov evrov. Pri vseh dokapitalizacijah je imela pri izbiri investotorjev ključno besedo prav uprava Probanke, ki preko holdingov Profectus, Medaljon in Zlata Moneta II ter preko medsebojnih lastniških povezav obvladuje pomemben del lastništva banke.


Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 16. 05. 2011 
Stran: 18