Delo, 11.04.2012

Matej Lahovnik_postal_prvi_nadzornik_Mercatorja_Page_1Nadzorni svet Do nadaljnjega v osemčlanski sestavi - Imenovali so revizijsko in kadrovsko komisijo, zadnja bo pripravila izbor nove ekipe Ljubljana - Poglavitna točka dnevnega reda včerajšnje seje nadzornega sveta Mercatorja je bila konstituiranje in izvolitev vodstva nadzornikov. Izteklo seje po pričakovanju: krmilo je zdaj osemčlanski nadzorni svet prepustil ekonomistu Mateju Lahovniku, njegov namestnik pa bo v prihodnjem mandatu Rok Rozman. božena križnik Vanja tekavec Potem ko so delničarji na skupščini 30. marca izglasovali odpoklic starega nadzornega sveta poldrugo leto pred iztekom njegovega mandata, so izvolili šest novih predstavnikov kapitala. To so storili po spremembi statuta, ki poslej določa devetčlanski nadzorni svet; samo tretjina mest bo pripadla predstavnikom zaposlenih.

Še preden je svet delavcev določil tri svoje predstavnike, se je že izpraznilo eno mesto med »kapitalci«, saj je kot nadzornica Mercatorja nepreklicno odstopila Mirjam Hočevar, članica uprave Pivovarne Laško. Kot vedo povedati naši viri, se nadzorniki včeraj še niso spustili globoko v vsebinsko razpravo o poslovanju družbe, ki jo bodo nadzirali, ampak so se bolj posvetili organizaciji svojega prihodnjega dela. Tako so izvolili predsednika nadzornega organa in njegovega namestnika. Predsednik je postal ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki ga je v nadzorni svet predlagala Pivovarna Laško, v času odsotnosti pa bo na njegovo mesto sedel Rok Rozman, prokurist v banki UniCredit. Poleg njiju bodo interese delničarjev zastopali še Marjeta Zevnik (Pivovarna Laško), Boris Galič (Allianz Zagreb) in zdenko Podlesnik (Celjska borznoposredniška hiša CBH), interese zaposlenih pa mercatorjevci Mateja Sirec, Ivan Valand in Sandi Leban. Zadnji trije člani bodo pravzaprav poskrbeli za kontinuiteto, saj so bili na isti funkciji že v prejšnjem mandatu. Revizijska in kadrovska komisija Nadzorniki naj bi skupaj z upravo premlevali tudi sobivanje z aktualno upravo in pogoje dela do imenovanja nove ekipe, iz uradnega sporočila pa je razbrati, da so imenovali dve komisiji: revizijsko in kadrovsko. Imenovanje revizijske komisije je ob zamenjavi v vrhu tako velike in pomembne družbe, kot je Mercator, nekaj običajnega. Kadrovska komisija pa bo skladno s svojimi pristojnostmi pripravila vse potrebno za izpeljavo postopka za imenovanje nove uprave. Najprej je namreč treba določiti, kako bodo sploh izbirali mandatarja za sestavo nove uprave, z javnim razpisom ali individualnim povabilom. Dotlej bo družbo s polnimi pooblastili vodila sedanja uprava. Ali bo Žiga Debeljak ostal do 30. septembra ali bo sporazumno lahko odšel prej, menda še ni jasno, saj je vse odvisno od uspešnosti pri iskanju njegovega naslednika. Debeljak poudarja, da mu, če bo »odslužil« do konca, ne pripada odpravnina, če bo šel prej, pa je ta stvar dogovora z nadzorniki. Debeljak o višini morebitne odpravnine noče govoriti, če bi dobil, denimo, »najmanj bruto znesek celotnih letnih prejemkov zadnjega koledarskega leta« (kolikor za odpoklic iz ekonomsko-poslovnih razlogov predvidevajo priporočila Združenja Manager), bi bilo to glede na poslovno poročilo za leto 2011 259.000 evrov. Kakor koli, vsi vpleteni se strinjajo, da mora družba čim prej dobiti ne le stabilne lastnike, ampak tudi stalno vodstvo, res pa je tudi, da ustreznih kandidatov ni na pretek. Bi Mercator lahko izpadel iz javnih naročil? Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) pa je včeraj pozvalo direktorja CBH Zdenka Podlesnika, naj odstopi ali vsaj zamrzne članstvo v nadzornem svetu Mercatorja. V društvu namreč menijo, da Podlesnik ne more biti član NS, dokler ne bo jasno, kakšno vlogo je odigral kot predsednik NS Finetola, ene od družb iz kroga močno zadolženega holdinga NFD. »Zanima vas, ali je gospod Podlesnik svojim kolegom v NS Mercatorja pojasnil finančni položaj Finetola. Če bi Finetol postal insolventen ali celo padel v stečaj, bi to za Mercator lahko pomenilo prepoved nastopanja na vseh javnih razpisih države v naslednjih dveh letih,« je opozoril predsednik MDS Rajko Stankovič. V MDS se pri tem sklicujejo na marca lani sprejeto novelo zakona o javnem naročanju. Ta med drugim določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata oziroma ponudnika, ki ima v poslovodstvu nekoga, ki je bil kadar koli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja nadzornik subjekta, nad katerim je bil začet stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja. Finetol sicer ni v stečaju, vendar pa ne javnost ne njegovi delničarji od 1. avgusta lani nimajo nobenih podatkov o poslovanju Finetola: »V javnosti se je večkrat špekuliralo, da je osnovni kapital Finetola negativen in da je družba na robu stečaja,« je opozoril Stankovič in spomnil, da se s podobnimi težavami pri javnih naročilih zdaj spoprijema tudi nacionalni prevoznik Adria Airways. Društvo MDS je poziv poslalo vsem delničarjem, ki so na nedavni skupščini odigrali glavno vlogo pri rekonsturkciji NS, ni pa uspelo z zahtevo, naj se zaradi predhodnih vprašanj, povezanih z morebitnim konfliktom Zdenka Podlesnika, ustanovna seja NS prestavi za vsaj en teden. Pri tem spomnimo tudi, da je društvoMDS minuli teden vložilo izpodbojno tožbo, s katero zahteva ničnost oziroma razveljavitev skupščinskega sklepa Mercatorja o razrešitvi sedanjega NS in imenovanju novih članov NS. Hkrati so vložili zahtevo za začasno prekinitev vpisa novih nadzornikov zaradi rešitve predhodnega vprašanja iz izpodbojne tožbe. ZORKO NAHOČ1L STUDIJO Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je potrdil pisanje spletnega portala Požareport, da je Pivovarna Laško pred dnevi pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani naročila svetovalno študijo o prihodnosti slovenske industrije pijač. »Ne gre za študijo o pogodbenem koncemu, temveč za študijo o dolgoročnem razvoju pijačne industrije v Sloveniji. Z njo želimo dobiti odgovore, kakšna je strategija razvoja pijačne industrije glede na razmere na trgu, katere blagovne znamke imajo prihodnost in tako naprej,« je naštel Zorko. Na vprašanje, ali bo pivovarna za študijo res plačala 110.000 evrov, kot navaja Pozareport, Zorko ni hotel odgovarjati: »O ceni ne bom govoril, to je poslovna skrivnost.« Poudaril je le, daje cena študije določena po stroškovniku EF in da bodo s študijo, ko bo narejena, seznanili NS. Pivovarna je študijo z EF podpisala v času, ko se njeno vodstvo z bankami pogaja o reprogramih posojil. Zorko je včeraj izrazil upanje, da bodo banke podaljšale posojila, napovedal je tudi, da bo Laško še letos začelo vračati glavnico. Po njegovi oceni bi Laško letos lahko vrnilo bankam več kot 20 milijonov evrov glavnice plus pripadajoče obresti. V. T. Nadzorniki so menda skupaj z upravo premlevali tudi sobivanje z aktualno upravo in pogoje dela do imenovanja nove ekipe. Foto Matej Družnik

 

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 11. 04. 2012 
Stran: 9