"Če Slovenci v Italiji niso Primorci, ne morejo biti niti Slovenci," je prepričan Boris Nemec, predsednik Foruma za Goriško. Marjan Poljšak je po njegovem užalil "tiste naše rojake čez mejo, ki so zelo zavedni Primorci in najbolj predani slovenstvu skozi vso našo zgodovino". Odkod strah pred zamejci? Nad Poljšakovim strahom pred "Neprimorci", ki želijo "uničiti" vipavsko hranilnico s kar 115-letno tradicijo, je zgrožena tudi Tržačanka Lelja Rehar Sancin, vnukinja Frana Punčuha, enega od ustanoviteljev openske posojilnice. "Slovenska zadružna kraška banka na Opčinah, ki je pred dobrimi sto leti nastala celo na pobudo in s spodbudo vipavske kmečke posojilnice, je danes očitno 'tuja' banka," z žalostjo ugotavlja Sancinova. "Od kod se je prikradel ta nerazumljivi in nezaslišani strah pred primorskimi rojaki s te strani nekdanje meje, kije niti združena Evropa ne more pregnati iz nekaterih glav? Saj so iz želje po sodelovanju, ki je bilo nekoč Lelja Rehar Sancin: "Iz želje po sodelovanju, ki je bilo nekoč samoumevno, so v Vipavi zakuhali skoraj politično afero" Andrej Sik: "Da slovensko banko z Opčin nekdo označi kot tujce, je najmanj žaljivo" samoumevno, v Vipavi zakuhali skoraj politično afero," ne more razumeti Sancinova. Tudi v Univerzitetnem razvojnem centru in inkubatorju Primorske (UIP) so zgroženi nad "žaljivim poimenovanjem tržaških Slovencev s 'tujci' in 'Italijani'". Zadružna kraška banka (ZKB) je namreč njihov dolgoletni partner in pomemben člen povezovanja med primorskimi podjetniki in podjetniki v zamejstvu, pojasnjuje direktor UIP Matjaž Prime. "ZKB je v prvi vrsti slovenska banka, ki deluje po principih zadružništva. Gre za banko z dolgoletno tradicijo, ki s svojim delovanjem bistveno pripomore k temu, da se slovenski narod in slovenska beseda ohranja, kljub velikokrat mačehovskemu odnosu italijanske države do naših ljudi v Italiji," opozarja Prime. Poljšak se opravičuje Ajdovskemu županu Marjanu Poljšaku je žal, da je na tiskovni konferenci sredi decembra Hranilnico in posojilnico Vipava "neprevidno poimenoval za zadnjo in še edino primorsko banko". Kot pojasnjuje, je s tem mislil na Primorsko v Republiki Sloveniji. "Opravičujem se tistim, ki se zaradi te izjave čutijo užaljene. Ponovno pa poudarjam, da nasprotujem likvidaciji vipavske hranilnice, in da takšnemu načinu prodaje banke - tako kot mnogi drugi - ne zaupam. Prodaje večinskega deleža HiP Zadružni kraški banki ne podpiram, ker je banka podrejena italijanski zakonodaji in politiki italijanske državne banke. To dejstvo moramo upoštevati, pa čeprav je ZKB v večinski slovenski lasti, kar me veseli in kar nadvse spoštujem," pravi Poljšak, ki odločno zavrača očitke, da je Slovence v zamejstvu žaljivo poimenoval za tujce. "Ta obdolžitev je laž in je nemogoče, da bi kaj takega rekel ali zapisal. Nenazadnje sem prav jaz eden pomembnih zagovornikov enotne Primorske pokrajine," zatrjuje Poljšak. "Je pa očitno, da mi hočejo nekateri podtakniti neprimeren odnos do Slovencev v Italiji," še dodaja. Marjan Poljšak Sergio Stancich: "Kot kaže, tudi po tolikih letih še ni prišlo do razlik v miselnosti." Boris Nemec: "Če Slovenci v Italiji niso Primorci, ne morejo biti niti Slovenci." Premakniti je treba meje v glavah "Da slovensko banko z Opčin nekdo označi kot tujce, je najmanj žaljivo," opozarja Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. "Mi smo Slovenci. In Primorci. Od nekdaj smo tu. Meje so določali drugi. Pa saj nismo sami izbirali, na kateri strani meje bomo živeli," je odločen. Deželno združenje povezuje skoraj 600 podjetij. "Vsa so v slovenski lasti. V vseh govorimo slovensko, kar pomeni, da prispevamo k ohranjanju slovenskega jezika in kulture v Italiji. Kako nas lahko nekdo označi za tujce?!" 'je ogorčen Šik. "Zelo bi bil zadovoljen, če bi kdo rekel, da je šlo le za nesporazum ..." HiP ni edina primorska banka Afera se je dotaknila tudi direktorja ZKB Sergia Stancicha. "Zelo nas je motilo, ko so se v medijih pojavile informacije, da je Hranilnica in posojilnica Vipava edina primorska banka. Kaj pa Zadružna kraška banka? Kaj ni slovenska in primorska?" ne more razumeti Stancich. "Kot institucija s 103-letno tradicijo, ki ima približno 2000 članov, čutimo v sebi globoko prizadetost zaradi političnega prijema zadeve, in to prav s strani tistih, ki le v teoriji zagovarjajo skupni slovenski prostor," je razočaran. Čeprav danes živi na "tej" strani meje, v Volčjem gradu pri Komnu, še predobro ve, kako je živeti na "oni" strani meje. "Spominjam se, kako so me kot športnika iz zamejstva - igral sem odbojko v tedanji Jugoslaviji imeli za Italijana, v Italiji pa za Jugoslovana. Kot kaže, tudi po tolikih letih še ni prišlo do večjih razlik v miselnosti," ugotavlja Stancich. Prepričan je, da lahko samo tisti, ki ne razumejo, kako so organizirani in kako poslujejo Slovenci na drugi strani (zdaj že nekdanje) meje, zaženejo tak vik in krik zaradi načrtovanega nakupa vipavske hranilnice. "Naj še enkrat povem: ne nameravamo je likvidirati, ampak nadgraditi." PETRA VIDRIH

Medij: Primorske novice
Avtorji: Vidrih Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 09. 01. 2012 
Stran: 3