Podjetja in tudi državne ustanove torej izvrsnice že lahko izdajajo svojim poslovnim partnerjem in dobaviteljem - zadnji pa bodo lahko od 27. oktobra oziroma od prihodnjega tedna (zaradikonca tedna) izvrsnice začeli unovčevati na dolžnikovi banki, če bo ta s plačilom zamujal. Sploh kdo že izdaja izvrsnico? Koliko izvršnic, kije direkten izvršilni naslov, je že izdanih, ni jasno. Marjana Tičar Bešter, predsednica Notarske zbornice Slovenije, pojasnjuj e, da so se pri notarjihoizvršnicidoslej pozanimali predvsem večjigospodarski subjekti, ki v svoje pogodbe kot dobavitelji vnašajo izvrsnico. S konkretnimi številkami o sklenjenih pogodbah še ne more postreči, saj je »instrument še sorazmerno mlad«. V zbornici ocenjujejo, dabo vzačetku sklenjenih nekaj pogodb, ki bodo kot instrument varovanja določale izvrsnico, vse pa je odvisno od nadaljnje izvedbe v praksi. Izvršna direktorica za zakonodajo in politiko GZS Alenka Avberšek pravi, da med svojimi člani velikega zanimanja za uporabo izvrsnice niso zaznali. »Verjetno se bo instrument pogosto uporabljal v praksi, ker za zdaj gospodarski subjekti še menijo, da se bodo tako izognili sodnim postopkom, drugi pa bodo videli možnost plačila pri odloženih plačilih. Poznavanje instrumenta med poslovneži verjetno še ni zadostno, zlasti pa med malimi gospodarskimi subjekti, ki niso veščiprava,«pqjasnjujeMarjana Tičar Bešter. So banke pripravljene? Banke in hranilnice so se za sprejemanje in unovčevanje izvršnic morale pripraviti tako kadrovsko kot informacijsko; v vseh zagotavljajo, da so pripravljene, manjših zapletov ne izključujejo. Združenje bank Slovenije je pripravilo enotno navodilo, ki določa postopek unovčevanja izvršnic in tudi komuniciranja med bankami pri unovčevanju izvrsnice. Metoda je namreč takšna: upnik bo izvrsnico vunovčenje prinesel dolžnikovibanki, ta pa jo mora poplačati iz sredstev na računu dolžnika, prek katerega opravljaplačilne storitve. Če na tem računu ni (dovolj) denarja, prenese banka na ta račun - kot pravizakon- »ustrezenznesekz drugih dolžnikovih računov, depozitov ali varčevanj, če dolžnik s temisredstvilahko razpolaga«. Če denarja za poplačilo še vedno ni dovolj, banka obvesti druge banke, kjer ima dolžnik račun, in te morajo takoj prenesti denar za poplačilo izvrsnice na račun dolžnika pri banki. Na niti eni banki nam sicer niso potrdili, da bo izvrsnica zasuk na bolje. »Pomembnejših sprememb v likvidnosti gospodarstva zaradi izvršnic ne pričakujemo,« pravijo v Gorenjskibanki, NKBM invNLB. Terpojasnjujejo: »Gospodarski subj ekti so namreč že zdaj imeli na voljo različne instrumente, ki povečujejo verjetnost, da bo upnika poplačal dolžnik (denimo direktna obremenitev, menica, izvršba).« Kaj se dogaja s plačilno disciplino Po zadnjih podatkih AJPES so imela podjetja septembra v povprečju dnevno za skoraj 718 milijonov evrov zapadlih neporavnanih obveznosti zgolj iz sodnih sklepov o izvršbi in davčnega dolga, espeji pa za skoraj 131 milijonov. Pri podjetjihje to drugi največjimesečnidolgletos (po juliju), pri espejih pa se vsakmesec letos povečuje; januarjaje bil 103 milijone, zdaj pa 131 milijonov. Koliko pa si podjetja še dolgujejo med sabo? Kazalec tega so lahko prijavlj ene neporavnane obveznosti, kijih podjetjamorajo prijavljativpobotepriAJPES. Če so se januarja tizneski gibali pri 870 milijonih evrov, so v zadnji krog pobota minuli petek podjetja priglasila za 647 milijonov evrov neporavnanih obveznosti Pobotanihjebiloza45,2 milijona ali sedem odstotkov. Letos so se zneski pobotanega gibali med 6,5 in 8,5 odstotka prijavljenih obveznosti. Notarji bi uvedli notarski zapis Marjana Tičar Bešter pravi, da gre pri izvršnici za instrument, ki je unikum v Evropi in znan le na Hrvaškem, pred nedavnim pa so ga začeli uvajati tudi v Makedoniji. »Na Hrvaškem so ob uvedbi izvrsnice določili le overitev podpisa, pozneje pa se je izkazalo, da to ne zadošča, zakon pa spremenili tako, daje potreben notarski zapis,« pojasnjuje. Takšna rešitev se notarjem zdi bolj upravičena, saj na podlagi izvrsnice lahko nastopijo tudi sodni postopki, »za to pa je po našem mnenju potrebno, da se zadeve urejajo prek notarja, saj overjamo listine, ki so namenjene sodnim postopkom«. Dodajajo, da bi bilo bolje, če bi se izvrsnica sklepala v notarskem zapisu, za to pa bi bili pripravljeni tudi ponuditi dostopno ceno takšne storitve. • ► »Poznavanje instrumenta med poslovneži verjetno še ni zadostno, zlasti pa med malimi gospodarskimi subjekti, ki niso vešči prava,« pojasnjuje predsednica Notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter. ► »Izvrsnica se ponuja kot primerna zaščita predvsem pri gradbenih poslih in vseh drugih večjih poslih z morebitnimi novimi poslovnimi partnerji oziroma s takimi, s katerimi še ni vzpostavljeno obojestransko zaupanje,« pojasnjuje Alenka Avberšek iz GZS.

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Ugovšek Jure
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 23. 10. 2012 
Stran: 4