Bondi je med drugim na sodišču v New Yorku tožil največje italijanske in ameriške banke, saj so prodajale obveznice »smeti« Parmalata; uspelo mu je pridobiti likvidna sredstva, s katerimi jez upniki dosegel poravnave, podjetje pa na koncu prodal francoskemu živilskemu velikanu. Delavci niso izgubili zaposlitve, goljufi v upravi so bili obsojeni, podjetje rešeno in upniki delno poplačani. Zdaj se v Furlaniji - Julijski krajini vodi postopek izredne uprave za skupino Caffaro iz Torviscose, kije zaradi okoljevarstvenih težav vhudi finančni krizi. Dalj časa traja tudi postopek izredne komisarske uprave za koncem italijanske kemijske industrije s tovarnami v Po rto Margheri in na Sardiniji. Sodelujejo lahko le veliki sistemi Vlada Romana Prodijaje julija 1999 izdala zakonski dekret, s katerim je na novo uredila tako imenovani institut izredne uprave za velika podjetja v krizi. Namen je omogočiti podjetjem, katerih stečaj bi povzročil hude socialne in ekonomske posledice za družbo, da se izognejo stečaju ter se zanje poiščejo rešitve. Bodisi se podjetje proda po gospodarskih sklopih (na podlagi programa nadaljevanja proizvodnje, ki lahko traja največ leto dni) bodisi se ekonomsko in finančno prestrukturira (na podlagi načrta za ozdravitev, ki lahko traja največ dve leti). Ta postopek lahko izpeljejo le podjetja, ki ustrezajo določenim merilom velikosti poslovanja in zaposlovanja, ter podjetja, ki so bila v okviru kazenske protimafijske zakonodaje dokončno odvzeta obsojenim lastnikom. Razlike v primerjavi s stečajem Razlika med omenjenim postopkom in stečajem je, da se podjetje poskuša rešiti, kar pomeni, da drugače od stečajnega postopka upniki ohranijo večje možnosti poplačila terjatev in da podjetje nadaljuje poslovanje, delavcipaobdrzijo zaposlitev. Razlikuje se tudi od prisilne poravnave, saj je dotedanjauprava podjetja (torej tudilastnik) takoj odstranjena, nadomesti pa jo izredni komisar, ki ga imenuje ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Postopekje dvofazen. Najprej se postopek uvede na predlog podjetja ali upnikov, imenuje se izredna uprava oziroma sodni komisar. Seveda je uvedba postopka povezana s konkretno možnostjo, da bo podjetje v krizi vnovič našlo ekonomsko ravnotežje na podlagi enega izmed naštetih načinov. Po vložitvi predloga za uvedbo izredne uprave sodišče nemudoma odstrani staro upravo. Podobno kot pri stečajih komisar obvesti upnike in imetnike pravic o premoženju dolžnika,jih pozove, naj prijavijo terjatve, ter sodišču predloži poročilo o razlogih za insolventnost in oceno, ali obstajajo zakonski pogoji za uvedbo izredne uprave. Nato sodišče ugotovi, ali obstajajo pogoji za rešitev podjetja; če jih ni, uvede stečaj. Program reševanja Če sodišče ugotovi, da pogoj i za reševanje obstajajo, se začne druga faza, ki jo vodi izredni komisar, ki ga imenujeta omenjeno ministrstvo in nadzorni svet. Po začetku izredne uprave upniki ne morejo začeti ali nadaljevati izvršilnih postopkov, podobni kot v stečaj nih postopkih so tudi učinki insolvenčnega postopka na zavarovanja, veljavne pogodbe ... Glavna naloga izrednega komisarja je, da ministrstvu predloži program, ki mora slediti eni izmed predvidenih možnih poti reševanj a. Če program temelj i tudi na državni podpori, mora biti sestavljen v okviru možnosti, kij ih za državne pomočidovoljuje EU. Ministrstvo načrt odobri, komisar ga dostavi sodišču. Izvajanje programaje naloga izrednega komisarja Zakon urejatudi prodajo nepremičnega premoženja oziroma delov podjetja, pri čemer je pomembno, da mora kupec zagotoviti nadaljevanje dejavnosti, skupaj z ohranitvijo zaposlitvene ravni vsaj za določeno (dveleteno) obdobje. Izredni komisar mora pooblaščenemu sodniku periodično poročati o likvidnih sredstvih in predlagati načrt za razdelitev, ki se opravlja po stečajni zakonodaji. Pogoji za končanje procesa Izredna uprava se lahko konča tudi s stečajem, če se med postopkom ugotovi, da ni možnostiza nadaljevanje. Postopek se konča, če v predvidenem roku noben upnik ne prijavi terjatve, če pred iztekom programa insolvenčni podjetnik pridobi zmožnost normalno izpolnjevati obveznosti oziroma s pravnomočnostjo sodbe, ki odobri poravnavo z upniki. Če gre za reševanje podjetja z odsvojitvijo gospodarskih sklopov, se postopek konča tudi, če izredni komisar od prodaj pridobi zadosti likvidnih sredstev za plačilo terjatev in stroškov oziroma ko se opravi končna razdelitev aktivne mase. Zakon predvideva razširitev izredne uprave tudi na hčerinska podjetja, ki so v podobnem insolvenčnem položaju, če imajo konkretne možnosti za vnovično ekonomsko ravnotežje. Mogoče je uvesti izredno komisarsko upravo celo, ko je hčerinsko podjetje že v stečaju. Pomembno je, da ima izredni komisar možnost, da sproži odškodninske postopke zoper člane uprave in nadzornih svetov, da tudi v teh postopkih veljajo kazenske sankcije, ki so sicer predvidene ob stečaju podjetja, ter daje mogoče sprožiti izpodbojne tožbe zoper podjetja iz skupine za obdobje do petih let pred ugotovitvijo stanja insolvenčnosti. Predvsem te določbe bi najbrž najbolj potrebovali vSloveniji. ► Damijan Terpin je zamejski Slovenec, v Trstu in Gorici ima samostojno odvetniško pisarno, vpisan je tudi na seznam slovenskih odvetnikov. Vodi Slovensko skupnost, stranko Slovencev v Italiii. t ►► Če bi v Sloveniji imeli sistemsko rešitev o izredni upravi za velika podjetja v krizi, kot jo poznamo v Italiji, bi se najbrž izognili marsikateremu stečaju velikih gospodarskih sistemov.

Medij: Finance
Avtorji: Terpin Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 26. 10. 2012 
Stran: 19