Se pa vozi nova uprava v nekoliko boljših avtomobilih kot njeni predhodniki, o čemer smo obširno poročali, a Medja o bonitetah uprave na včerajšnji novinarski konferenci banke ni želel govoriti. Je pa pojasnil, da dobičkonosnega poslovanja skupine NLB letos še ne pričakuje, medtem ko naj bi leta 2014 banka po spremembah, ki jih načrtujejo, po prestrukturiranju banke s poudarkom na preoblikovanju procesov in povečevanju stroškovne učinkovitosti, že delovala s polnimi pljuči. V letu dni 800 milijonov za dokapitalizacijo Dvoma o nacionalizaciji NLB ni več. Kot smo napovedali, je banka izpolnila pogoj za konverzijo Co Co obveznic, ki jih je v zameno za 320 milijonov evrov visoko posojilo prejela država, v redne delnice. Količnik temeljnega kapitala banke brez upoštevanja sredstev od Co Co obveznic se ni znižal zgolj pod mejo sedmih odstotkov, ki velja za sprožilec pretvorbe, ampak celo pod šest odstotkov. Čeprav so predstavniki vlade vse od lanskoletne odobritve posojila zagotavljali, da gre zgolj za enoletno posojilo, ki naj bi ga banka do konca prve polovice letošnjega leta vrnila, je zdaj že jasno, da ga ne bo, proračunski primanjkljaj pa bo za 320 milijonov evrov višji. Po pretvorbi Co Co obveznic v delnice in po opravljenem nakupu 22-odstotnega deleža belgijske KBC, dogovorjenem tik pred koncem minulega leta, ki ga mora potrditi še Agencija za varstvo konkurence, se bo delež države v NLB povečal na čez 90 odstotkov. Država bo morala posledično na morebitno zahtevo malih delničarjev odkupiti tudi preostali delež. Očitno pa to ne bo edini strošek države, saj bo ta morala banko znova dokapitalizirati. Količnik najbolj kakovostnega kapitala skupine NLB (Core Tier 1) je konec leta znašal 8,7 odstotka, medtem ko evropski bančni regulator zahteva devetodstotnega. Banko je treba dokapitalizirati čim prej, so prepričani v nadzornem svetu in upravi banke, prvi mož NLB Medja pa pričakuje podobno časovnico kot ob lanskoletni dokapitalizaciji, ki je bila izvedena ob polovici leta. Spomnimo, da so nadzorniki banke že po lanskoletni junijski dokapitalizaciji v višini 382 milijonov evrov predlagali novo dokapitalizacijo v višini 375 milijonov evrov, a so predstavniki države na decembrski skupščini to možnost zavrnili. Po takratnih pojasnilih ministrstva za finance Janeza Šušteršiča je država ocenila, da dokapitalizacija »še« ni potrebna, poleg tega naj bi prej prenesli slabe terjatve NLB na novoustanovljeno slabo banko. Če bo dokapitalizacija dejansko izvedena do sredine letošnjega leta - glede na zahteve revizorjev in regulatorjev bo potrebnih okoli 400 milijonov evrov - in če bo sredstva morala zagotoviti država, bo ta skupaj s Kadom in Sodom, ki sta morala lani za dokapitalizacijo NLB nameniti okoli 62 milijonov evrov, v samo dobrem letu dni banki namenila nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Kasneje banka menda ne bo več potrebovala pomoči. Slaba banka NLB bo upravljala dve milijardi Medja včeraj ni pozabil omeniti, da je večji del lanskega leta banko vodila druga uprava, dobiček pred stroški oslabitev in rezervacij, ki je znašal 318,4 milijona evrov oziroma 130,2 milijona več kot leto prej, pa da je predvsem posledica enkratnih učinkov predčasnih odkupov hibridnih instrumentov z diskontom. Svoje so prispevali tudi nižji stroški, ki so bili lani v primerjavi z letom prej v družbi nižji za šest odstotkov, na ravni skupine za tri odstotke, medtem ko je matična NLB stroške dela znižala za sedem odstotkov. Odpuščanja se napovedujejo tudi v prihodnje, a podrobnosti vodstvo NLB včeraj ni razkrilo. »Nova uprava izhaja iz neustreznih praks upravljanja s tveganji v preteklosti in neustreznih praks korporativnega upravljanja,« s kritiko ni varčeval Medja, ki pa je pojasnil, da izhaja največ težav NLB iz posojil, odobrenih pred letom 2009. NLB je zato zdaj ustanovila posebno področje za nestrateške dejavnosti in naložbe. V tem bo zaposlenih 50 ljudi, ki naj bi upravljali z dvema milijardama premoženja, ključni cilj pa bo čim večji izkupiček iz nestrateškega premoženja banke. V tako imenovani interni slabi banki NLB naj bi bili trije sklopi, in sicer delnice in deleži, ki jih je NLB pridobila, posojila, ki postajajo del nestrateškega portfelja banke, in hčerinske družbe banke. Dejstvo, da NLB ustanavlja svojo slabo banko, po besedah Medje sicer ne pomeni, da ne bo prenašala slabih terjatev v državno Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Član uprave NLB Blaž Brodnjak je pojasnil, da banka že deluje v projektih dolgoročno vzdržnega poslovnega in finančnega prestrukturiranja družb, ki so prezadolžene, a še ustvarjajo denarni tok. Kot je pojasnil, gre za okoli 100 sistemsko pomembnih poslovnih skupin z več kot 100.000 zaposlenimi. Pri projektih, ki niso več perspektivni in kjer financiranje ni več upravičeno, pa si je treba naliti čistega vina, je dodal Brodnjak. x p Poslovanje NLB, d.d. (v mio. EUR) Podatki NLB 2007 2008 2009 2010 2011 2012« čisti obrestni prihodki 268 286 249 267 269 224.6 Čisti neobrestni prihodki 197 159 177 152 159 318' ' Bančni Stroški Skupaj '_[[[[[[[[[[ 206 ''[ ''[ '[ 262 ''[ ''[ 253 [ [ [ '[ i 248 239 115 [ Stroški oslabitev In rezervacij 1017 202 196 377 467 614 Čisti dobiček/izguba 118 49 24 183 233 304,9 18.000 : o, 16.000 ;s : s : £ : s :__, 14.000 : -> : _ : ■ -> : S : j-MM I i v mio. : 2007 2008 2009 2010 2011 2012* EUR Bilančna vsota *nerevidirani računovodski izkazi

Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 19. 02. 2013 
Stran: 8