Abanka je javno dražbo za prodajo delnic Heliosa prvič objavila 19. maja, a jo nato preklicala. Uradni razlogi za preklic niso znani, po nekaterih informacijah pa naj bi do preklica prišlo na pobudo vodstva Heliosa. Aro naj bi namreč vplačal vsaj en tuj vlagatelj, za katerega ni bilo jasno, ali se za njim ne skriva morebitni sovražni prevzemnik Heliosa. Včeraj je Abanka ponovno objavila javno dražbo za delnice Heliosa. Pogoji prodaje delnic so ostali praktično nespremenjeni z izjemo tega, da je v tokratni objavi izrecno predvideno, da bi lahko ob upoštevanju zakonskih pogojev delnice kupil tudi Helios ali katera od njegovih odvisnih družb. Po naših informacijah v upravi Heliosa niso skrivali nezadovoljstva, da se je Abanka v tem trenutku odločila za prodajo dobrih 3 odstotkov Heliosa. Zvon Ena Holding kot 32-odstotni lastnik Heliosa je namreč pred stečajem, zato bi banke lahko zasegle delnice ter s tem na široko odprle vrata za večje lastniške premike. Prva med bankami je to konec marca storila NKBM in delnice s terminsko pogodbo prodala Publikumu PDU, najverjetneje v dogovoru z upravo Heliosa. Pri tem je, kot smo razkrili pred dnevi, sporna predvsem nizka cena zaseženih delnic na škodo upnikov Zvona in NKBM. Po neuradnih informacijah je za prvotno sklicano dražbo aro plačal tudi Helios. Na vprašanje, ali namerava Helios sodelovati na javni dražbi za nakup Heliosovih delnic, je Slavinec včeraj odgovoril, da ne, saj se je izkazalo, da lahko po statutu lastne delnice kupujejo le na borzi. Če bi lahko sodelovali pri nakupu teh delnic, paje pojasnil, da financiranje po obstoječih borznih cenah ne bi bil problem. Na včerajšnji skupščini je bil s tesno večino izglasovan sklep o nakupu lastnih delnic, po katerem lahko uprava kupuje lastne delnice za nagrajevanje menedžerjev za uspešno delo. Kad in Sod sta sicer predlagala, da se lastne delnice lahko kupujejo s ciljem, da se umaknejo, toda predlog ni bil potrjen. So pa delničarji na podlagi nasprotnega predloga Kada in Soda izglasovali, da bo družba izplačala dividende. Od bilančnega dobička v višini 10,5 milijona evrov bo za dividende namenjenih okoli 835.000 evrov oziroma 3 evre bruto po delnici. Po neuradnih informacijah naj bi Sod prvotno želel doseči, da bi za dividende namenili okoli dva milijona evrov, vendar je na koncu privolil v nižji znesek. Uprava in nadzorni svet Heliosa sta, tako kot v minulem letu, predlagala, da delničarjem ne bi delili dividend. Je Helios lani zavajal delničarje? Na skupščini Heliosa je eden odmalih delničarjev upravi družbe zastavil vrsto vprašanj glede nejasnosti iz letnega poročila, med drugim tudi o poslih z Zvonoma, Gospodarstvom rast, Nadškofijo Maribor in Škofijo Celje. Član uprave Heliosa Aleš Klavžar je sicer pojasnil, da poslov s temi podjetji ni bilo. Po drugI strani pa je Helios svojemu največjemu lastniku Zvonu Ena Holdingu posodil nekaj milijonov evrov, od katerih jih je precej odpisal. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali ni uprava na lanskoletni skupščini zavajala delničarje. Medtem ko je lani na vprašanje delničarja Factor banke pojasnila, da je bilo 5,2 milijona evrov namenjenih za nepremičninski projekt v Srbiji, se je včeraj izkazalo, da je ta znesek v obliki posojil prejel Zvon Ena Holding. »Preučili bomo možnost vložitve kazenske ovadbe zoper upravo Heliosa, saj je več kot očitno, da je zavestno lagala delničarjem,« so po skupščini sporočili iz društva MDS. Dodali so, da zaradi insolvenčnih postopkov Zvona Ena Holdinga skupina Helios teh posojil nikoli ne bo dobila v celoti povrnjenih. Predstavnik društva malih delničarjev MDS na skupščini Grega Tekavec je na vse izglasovane skupščinske sklepe napovedal izpodbojne tožbe. Na včerajšnji skupščini se je pojavilo vprašanje, ali ima uprava Heliosa na mizi prevzemno ponudbo multinacionalke PPG, s katero ima Helios skupno podjetje, in sicer po dvakratniku borzne cene. Uroš Slavinec (v ospredju) je takšna namigovanja zavrnil.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Rankov Suzana,Morozov Sebastjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 24. 06. 2011 
Stran: 24