VITOMIR PETROVIČ: Ja Gregor, od 38-hišnih preiskav so trenutno v teku še vedno 4, tri osebe so še vedno pridržane, a kot sem izvedel naj bi bili še danes izpuščeni. Razlogov za pripor, sploh ker gre za časovno precej oddaljena dejanja, nekatera so se zgodila pred 6., 7. leti, dejansko ni. Kaj so sploh dejansko danes preiskovali si poglejmo v prispevku. Visoko nad prestolnico, daleč od pogledov radovednežev, kriminalisti zjutraj zasedejo sedež Državne založbe Slovenije. Tu zadržujejo tudi lastnika Bojana Petana sumimo ga zlorabe položaja ter oškodovanja malih delničarjev, razkrije prvi preiskovalec Darko Majhenič.
DARKO MAJHENIČ (direktor NPU): Preko načrtnega izčrpavanja družbe prenašal posamezna sredstva.
PETROVIČ: Skupaj 140 policistov in kriminalistov vzame pod drobnogled kar 34 lokacij. Med drugim sedež Slabe banke, kjer je parkiranih 28 milijonov evrov terjatev do DZS, skoraj toliko, 24 milijonov, naj bi Petan izmolzel iz lastniško povezanih Term Čatež in Marine Portorož. 
MAJHENIČ: Šlo je za tako imenovane pobote, menjave, prepojitve, tako vrednostnih papirjev, nepremičnin, ki so odstopali od realne vrednosti.
PETROVIČ: Zjutraj obiščejo tudi nadzornika v Marini Portorož Franca Zavrla. A le dobro uro za tem policistov tu ni več, zato pa policijsko vozilo vztraja pred MSIN podjetju za svetovanje in investiranje. 
MARKO MOHAR: Vam težko karkoli zdaj povem. 
PETROVIČ: To naj bi bil pridržan Marko Mohar, med tem, ko je drugi lastnik Matjaž Satler, v tujini. Kot izvemo kriminalisti iščejo dokumentacijo o preprodaji delnic Term Čatež, posledice finančnih manipulacij 11-preiskovanih so ogromne, pojasni Majhenič. 
MAJHENIČ: Za najmanj 53 milijonov evrov škode. 
PETROVIČ: V DZS najdenih 24 milijonov so že začasno zamrznili. Tako bo vsaj del tega denarja vrnjen oškodovanim delničarjem.
TREBUŠAK: Vitomir, nekateri izmed oseb, ki so bile danes v preiskavi, pa so spet, to smo že kar malce vajeni ugledna imena iz slovenskega gospodarstva ne? Ja očitno je slogan, da nihče ni nedotakljiv, ki je začel spremljati naš pravosodni sistem, od kar smo na zaporne kazni obsojati največje tajkune, postal že kar stalnica. Kako so današnji osumljenci prišli do svojega premoženja in vpliv na naše gospodarstvo, pa je skozi zadnje ugotovitve raziskovala Karmen Lugarič.
KARMEN LUGARIČ: Bojan Petan, lastnik Državne založbe Slovenija in časopisa Dnevnik, je kot mnogi v času Janševe vladavine leta 2007, šel v managerski prevzem Term Čatež. Tako je od takrat poimenovani vojni med državo, natančneje gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom ter Bojanom Petanom, bitko z državo dobil Petan. Prek povezanih družb naj bi takrat obvladoval že več kot 25 % Term Čatež. NLB, ko je bil na čelu Kramar, je okoli 10 % delež prodala Factor Banki, ta pa Petanu. Okoli 30 % je imela država, ostalo pa mali delničarji. Vizjak je takrat očital Petanu, da država v termah statira. Preko Term je Petan postal tudi lastnik Marine Portorož. Nacionalni preiskovalni urad danes pravi, da naj bi Petan s pomočjo 11 oseb od leta 2007 dalje, iz odvisnih družb s sedežem v Ljubljani in Portorožu, načrtno izčrpaval družbe in prenašal sredstva. In še: 
MAJHENIČ: Tako je glavni osumljeni obvladujoči družbi s sedežem iz Ljubljane, katero sicer lastniško in upravljavsko tudi obvladuje, pridobil denarna sredstva, premično in nepremično premoženje skupine družbe s sedežem iz Brežic.
LUGARIČ: Po vsej verjetnosti gre za prelivanje denarja iz Term Čatež v DZS, s poboti in menjavami, vrednostnih papirjev in nepremičnin, ki so odstopali od dejanske vrednosti. Iztisnjenimali delničarji Marine pa zaradi tega oškodovani. Policisti so bili prav tako na domu Francija Zavrla, solastnika oglaševalske agencije Pristop in nadzornika Marine Portorož. Zavrl, ki mu ni bila odvzeta prostost je povedal zakaj so prišli tudi k njemu.
FRANCI ZAVRL: Gre za neke transakcije med družbami, ki jih omenjati, o katerih jaz ne vem pravzaprav nič.
LUGARIČ: A Petan in Zavrl sta bila tudi poslovna partnerja. Leta 2007 je zavrl od brata Janeza Janše, Rajka Janše, za milijon in 150 tisoč kupil podjetje lupino imenovano Promart, bojda z DZS-jevim denarjem. Leta 2009 je 90 % odstotni delež Promarta kupil DZS in ga naslednje leto prodal naprej. A pojavlja se vprašanje zakaj je Petan takrat tako potreboval denar in ali ni posredno plačal, da je lahko privatiziral terme in imel na primer v letu 2012 v miru 35-kratnik povprečne plače zaposlenega v njegovi skupini, kar je rekord med razliko v plači med managerji in zaposlenimi.
TREBUŠAK: Ja kam je to pripeljalo vidimo sedaj in prav take malverzacije so razlog, da imamo v Sloveniji ogromno prezadolženih podjetij

Medij: Kanal A
Avtorji: Petrovič Vitomir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Svet
Datum: 12. 06. 2014 
Termin: 18:01
Trajanje:4