Dnevnik, 14.07.2011
Tomaž Modic Ljubljana - Mariborski kriminalisti preiskujejo, ali je domala neznani ljubljanski podjetnik Bojan Kujavec prek slamnatih podjetij (missingtraderjev), povezanih z Gratelom Jurija Krča in domnevno s posamezniki iz operaterja T2, ki je zadnja leta intenzivno vlagal v gradnjo omrežja, res utajil več milijonov evrov davka na dodano vrednost (DDV) in opral še nekajkrat več denarja.
»Kriminalisti na podlagi več objavljenih informacij v javnosti glede družbe T2 in domnevnih nepravilnosti pri poslovanju preverjajo, ali obstajajo razlogi za sum, daje bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,« so včeraj potrdili na Policijski upravi Maribor. Zanimalo nas je namreč, zakaj so pred dnevi zaprosili za vpogled v spis prisilne poravnave družbe s sedežem v štajerski prestolnici. V samem T2, katerega direktor Uroš Rožič je na dopustu, kriminalistov (še) ni bilo, tudi na Gratelu pa so dejali, da o morebitnem predkazenskem postopku ne vedo nič. Zadeva se je začela marca letos, ko bi se moral cerkveni Zvon Ena Holding odpovedati svoji največji naložbi in upnikom z Gratelom na čelu dovoliti konverzijo terjatev v kapital. Cerkveni finančni holding je takrat postopek prekinil in ga zamaknil za nedoločen čas. V društvu malih delničarjevMDS so ob tem opozorili, da so v elektronski obliki prejeli obvestilo, ki podaja utemeljeni sum, da so izkazane terjatve na računih prenapihnjene. Zaradi tega je društvo MDS ostro nastopilo proti vse bolj verjetni konverziji dolgov T2 do Gratela in drugih lastniško povezanih Krčevih podjetij v kapital T2. Iz prijave, ki smo jo pridobili v uredništvu, izhaja, da naj bi Kujavec od leta 2004 prek svojih podjetij Ovir za glasovanje o prisilki T2 ni več Upniki T2 imajo mesec dni časa, da oddajo glas o sprejetju prisilne poravnave insolventnega operaterja. Da je okrožno sodišče v Mariboru naposled lahko objavilo poziv za glasovanje, je omogočilo višje sodišče, ki je zavrnilo pritožbo Banke Celje, ene od upnic, na spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja T2. Banka je opozorila, da je ta v nasprotju s prvotnim načrtom sanacije, saj naj bi njeno terjatev šteli kot le delno zavarovano, zmotno pa naj bi šteli tudi, da gre za izključno terjatev NLB (agent), ne pa za skupek terjatev po (sindicirani) posojilni pogodbi med več bankami in T2. Vseeno se sodišče z očitki ni strinjalo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Kot je znano, sta za prisilno poravnavo z vpispfn novih deležev že glasovala Gratel in Lokainvest, ki bosta postala 99-odstotna lastnika T2. Če bo prisilna poravnava dobila potrebnih 60 odstotkov glasov, bi finančno izčrpani operater »reprogramiral« kar 182 milijonov evrov, večinoma zapadlih, dolgov. Šele leta 2020 pa bi moral upnikom vrniti manj kot polovico, 44 odstotkov, tega zneska. Boex, ki je bil Teta 2008 izbrisan iz sodnega registra, ukvarjal pa se je z zaključnimi gradbenimi deli, in Bonet (še vedno deluje) ter drugih povezanih podjetij ustanovil verigo slamnatih podjetij. Ta naj bi izdajala račune z visokimi zneski za plačilo v resnici neopravljenih in nekajkrat preplačanih storitev povezanim osebam, med katerimi naj bi bila v vrhu prav Gratel in T2. Na podlagi teh obračunov naj bi obračunavali odbitni DDV ter s tem utajili 20 odstotkov davka. Slamnato podjetje naj bi nato denar iz svojih računov prenakazalo na račune različnih fizičnih oseb, tudi na Hrvaškem, v obliki posojilnih pogodb. Vzasebnih žepih naj bi končal vsaj milijon evrov, del denarja pa šel tudi za podkupnine tistim, ki so do začete prisilne poravnave T2 skrbeli, da so tokovi denarja v takšnem obsegu tako dolgo krožili. Neznanec je pozval k preiskavi vseh okoliščin in dejanj ter finančnih nakazil omenjenim podjetjem. V Gratelu so obtožbe vnovič ostro zanikali. Razumejo jih kot »poskus diskreditacije podjetja v času, ko poteka program dokapitalizacije oziroma sanacije T2, saj je Gratel v postopku prisilne poravnave družbe T2 eden največjih upnikov«. Po njihovih besedah kažejo tudi na poskus zavlačevanja obstoječih lastnikov T2 in lahko tega privedejo v stečaj. Za komentar smo si prizadevali včeraj priti v stik tudi s Kujavcem, a brez uspeha. Telefonske številke, ki so v poslovnih registrih navedene ob njegovih podjetjih, so namreč nedelujoče, osebe s takšnim imenom pa ni mogoče najti niti v telefonskem imeniku. Mariborski kriminalisti preverjajo, ali obstajajo razlogi za sum; da je bilo pri poslih med podjetji v verigi slamnatih podjetij, v katere naj bi bila vključena tudi Gratel Jurija Krča (na fotografiji} in insolventni T2, storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. V Gratelu so znova zanikali obtožbe o kakršnih koli nepravilnostih.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 07. 2011
Stran: 18