AUKN namreč zahteva izredno revizijo desetih poslov banke, izvedenih v zadnjih petih letih, ter razrešitev dveh članov nadzornega sveta, Danila Topleka in Alenke Bratušek (upravo seveda imenuje in razrešuje nadzorni svet) zaradi konflikta interesov. Iz besedila zahteve za revizijo je na daleč razbrati globoko nezaupanje AUKN, torej posredno države, do vodstva NKBM, celo namige o nezakonitem poslovanju; pregledati želijo tudi postopek nedavne dokapitalizacije, nakup srbske Credy banke, financiranje nepremičninskih projektov, dajanje posojil podjetjem v davčnih oazah in tako naprej. Vse lepo in prav, seveda je mogoče, da so se dogajale nepravilnosti. A s to potezo AUKN spet dokazuje, da se vede kot slon v trgovini s porcelanom in nikakor ne kot tisti, ki skrbno bedi nad lastniškimi interesi države. Najprej zato, kerje država vsa leta obvladovala NKBM in bi s pomočjo nadzornikov lahko spremljala delovanje uprave. ' Drugič, sporne zadeve bi lahko razčistili interno, v primeru morebitnih sumov nepravilnosti bi obvestili organe pregona. Javno pranje umazanega perila je za ugled banke zelo škodljivo. Spet bodo obrvi dvignile bonitetne agencije, ki so zaradi lomastenja AUKN banki enkrat že znižale oceno tveganja, s tem pa so seji podražila posojila, torej povečali stroški. Posledice negotovosti so opazne tudi na borzi delnica je včeraj doživela velikpadec (-7,8 odstotka) inpri 6,45 evra dosegla zgodovinsko dno. Kje je tukaj skrb zapribližno 100.000 malih delničarjev, večinoma slovenskih državljanov, ki so delnice kupovali po (s sedanjega vidika) astronomskih 27 evrov? In ne nazadnje, takšna revizija, ki bi po javno objavljenih mnenjih lahko stala tudi milijon evrov in trajala kar leto dni, bo sama po sebi otežila delo uprave, ki se bo morala ukvarjati s kopiranjem papirjev in odgovarjanjem na neprijetna vprašanja revizorjev, namesto da bi skrbela za čim boljše poslovanje banke. Da je glavni motiv delovanja AUKN skrb za državno premoženje, smo podvomili že ob zapletih z dokapitalizacijo NKBM, ko je agencija postopku najprej ostro nasprotovala (čeprav ga ni bilo mogoče več ustaviti), in to prav sredi pomembnih pogovorov s tujimi investitorji, nato pa tri državna podjetja prisilila, da so v njenem imenu kupila za 47,5 milijona evrov delnic. Tujci se niso mogli načuditi, saj je predsednik vlade še nekaj dni pred tem na investitorski konferenci na veliko razlagal, da država v postopku ne bo sodelovala. Da ne omenjamo izgube, ki jo s padcem cene delnic trpijo prisilno nadomestni kupci delnic. Tudi tokrat je vtis enak, sploh če pogledamo ravnanje agencije v primeru NLB, kjer očitno veljajo drugačna merila. Medtem ko je NKBM ves čas, tudi v največji krizi, izkazovala dobiček in se poskušala uveljaviti zunaj meja Slovenije, je NLB pridelala tako globoko luknjo, da ji še danes ni videti dna, kljub 250 milijonski državni dokapitalizaciji. Zaradi zgrešenih (in ponekod hudo sumljivih) poslov se umika s tujih trgov. Tudi skupščina NLB je pred vrati. Je kdo slišal zahteve AUKN po izredni reviziji poslov ljubljanske banke? Urban Červek

Medij: Delo
Avtorji: Červek Urban
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 29. 06. 2011 
Stran: 5