Izpostavili so tudi, da je treba čim prej spremeniti zakon o prevzemih, ker ima preveč lukenj. Poslanci so obravnavali avtentično razlago 75. člena in 63. člena zakona o prevzemih. Potreba po razlagi je nastala potem, ko je v zadnjih mesecih Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začela postopke zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje. V dveh primerih je 4 4*" milijarde U evrov bi morali po prvih ocenah za prevzem družb odšteti državni lastniki, proti katerim vodi ATVP postopke državnim delničarjem že odvzela glasovalne pravice. Zakon namreč dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo niti za eno delnico. Nekateri državni lastniki pa so to storili in nastal je problem. Štirje poslanci so tako predlagali, da bi za avtentično razlago veljalo, da bi v primeru, ko lastnik delež poveča nad zatečeno stanje, za prevzemni prag veljal delež, ki so ga lastniki imeli ob uveljavitvi zakona. Podporniki predloga avtentične razlage so poudarili njen pomen za zaščito interesov države in ohranitev njenih glasovalnih pravic, medtem ko so nasprotniki zagovarjali mnenje stroke, opozorili na zlorabo instituta avtentične razlage in predlagatelje pozvali naj poišče drugačno orodje za zaščito državne lastnine. Med nasprotniki je bil tudi direktor ATVP Damjan Žugelj. Napovedal je, da bo agencija zagotovo sprožila ustavno presojo avtentične razlage m kot članica evropskega regulatorja ESMA o tem poročala na matičnem odboru ter uporabila vse možnosti, tudi pred evropsko komisijo, da se taka razlaga ne uporabi. Sicer pa je Žugelj poslancem razložil, da je Slovenija določbo o zamrznitvi glasovalnih pravic prenesla iz evropske direktive in bi jo z avtentično razlago spremenila, kar pomeni, da ne bo več v skladu z evropsko direktivo. »Pravila so za vse enaka. Država po direktivi ni privilegiran subjekt,« je izpostavil Žugelj. Pojasnilu predlagatelja ni bila naklonjena zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je menila, da sprejem takšne avtentične razlage ni primeren, med drugim tudi zato, ker bi spremenila pomen določenih členov zakona o prevzemih. Proti so bili tudi predstavniki malih delničarjev. Komu škodi avtentična razlaga ATVP je v ponedeljek objavila sicer staro sodbo vrhovnega sodišča, ki je na primeru tretjega podjetja (menda gre za Splošno plovbo) presojalo o uporabi 75. člena zakona o prevzemih in ugotovilo, da izjema za pravila prevzemne zakonodaje velja le za položaj lastnikov, ki je obstajal v času uveljavitve zakona. Takratni delež nima značilnosti posebnega, torej višjega prevzemnega praga, ugotavlja vrhovno sodišče. Kot je razumeti, njegovo poznejše zmanjšanje v izbrani družbi ne pomeni, da lahko lastnik ali z njim povezana oseba nato ponovno kupi delnice do tega deleža, ne da bi objavil prevzemno ponudbo. Po mnenju Damjana Žuglja ta sodba potrjuje tudi stališča agencije pri ugotavljanju kršitev prevzemne zakonodaje državnih lastnikov v devetih podjetjih (glej tabelo). »Od tega ne bomo odstopili. Ta avtentična razlaga ni način reševanja prevzemnih pravil za nazaj, še posebno ne zdaj, ko imamo sodno prakso,« pravi Žugelj, ki opozarja, da morajo biti pravila enaka za vse. Nekateri poznavalci nasprotno menijo, da prav omenjena sodba kaže, da agencija napačno tolmači zakon, saj da pri dodatnih nakupih delnic velja prevzemna izjema pri zatečenem deležu ob uveljavitvi zakona. _ Če bi Žugljeva razlaga obveljala, bi si lahko državni lastniki odvzete glasovalne pravice povrnili bodisi z zmanjšanjem kapitalskega deleža pod 25 odstotkov bodisi z objavo prevzemne ponudbe. Neuradno smo izvedeli, da bi objava prevzema za vseh devet družb, proti katerim ATVP vodi postopke, državne lastnike po prvih ocenah stala kar 4,6 milijarde evrov ali celo več. V vrstah državnih lastnikov se zato sprašujejo, komu škodi avtentična razlaga omenjenega člena, ki jo zagovarja vlada. Ukrepi ATVP utegnejo biti za državne lastnike neprijetni tudi zato, ker se pravkar začenja skupščinska sezona. Na skupščini Petrola bodo tako brez glasov ostali Sod, Kad, Zavarovalnica Triglav, Mobitel, KBM Fineka in Aerodrom Ljubljana, v primeru Abanke pa Sod, Zavarovalnica Triglav, Hit in Mobitel. Če bi ATVP o preostalih postopkih odločala dovolj dolgo, bi država na skupščini drugih družb morda še lahko glasovala. Poznavalcem se zdi nenavadno, da je ATVP te postopke začela šele pred kratkim, saj gre za dodatne nakupe, ki so bili izpeljani že v letih 2006 in 2007. Barbara Pavlin Maja Grgič Družbe pod drobnogledom ATVP družba ukrep AtVP Petrol odvzem glasovalnih pravic državnim lastnikom Abanka vipa odvzem glasovalnih pravic državnim lastnikom Telekom Slovenije postopek preverjanja kršenja prevzemne zakonodaje Sava postopek preverjanja kršenja prevzemne zakonodaje Sava Re postopek preverjanja kršenja prevzemne zakonodaje Aerodrom Ljubljana postopek preverjanja kršenja prevzemne zakonodaje Krka postopek preverjanja kršenja prevzemne zakonodaje Zavarovalnica Triglav postopek preverjanja kršenja prevzemne zakonodaje NKBM postopek preverjanja kršenja prevzemne zakonodaje DELO Vir: ATVP V Petrolu in Abanki Vipa brez glasovalnih pravic - Na skupščini Petrola bodo po odločitvi ATVP brez glasov ostali Sod, Kad, Zavarovalnica Triglav, Mobitel, KBM Fineka in Aerodrom Ljubljana, v primeru Abanke pa Sod, Zavarovalnica Triglav, Hit in Mobitel. foto uroš hočevar in blaž samec

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja,Pavlin Barbara
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 06. 04. 2011 
Stran: 9