Kot piše Dnevnik, lahko uprava presodi, da obstaja podlaga za zamrznitev več kot 73 odstotkov državnih glasov. Skupščina bo sicer prav na zahtevo delničarjevTelekoma: odločanje o posebni revizijiposlov zahtevata Kad in Sod, odločanje o pooblastilih za nakup lastnih delnic pa zahteva 5,82 odstotka delničarjev, med katerimi so NLB, Zavarovalnica Triglav in Kad, kot so mediji že pisali. »Uprava nasprotuje nakupu lastnih delnic Telekoma, tudi zaradi poslabšanja kapitalske ustreznosti in znižanjabonitet. Ne nasprotuje pa predlogu za imenovanje dodatnega revizorja,« pravijo na Telekomu. ATVP še ne bo odločil o Telekomu Podlago za odvzem glasovalnih pravic na skupščini bi uprava lahko našla v postopku odvzema glasovalnih pravic državnim lastnikom na Telekomu, ki ga vodi agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), podobno kot v primeru nekaterih drugih družb (denimo Abanke, Petrola, Triglava). Državni lastniki naj bi namreč kupovali delnice teh družb, s čimer naj bi (kljub poznejši prodaji) kršili prevzemno zakonodajo. Na ATVP primera Telekom še ne komentirajo, saj postopek še teče, po neuradnih informacijah pa ta pred četrtkovo skupščino gotovo ne bo končan. Pa bodo na Telekomu zahtevali odvzem glasovalnih pravic? »Nadzorni svet in uprava o tem še nista odločila,« so bili kratki na Telekomu. Mnenja pravnikov, ki ne želijo biti imenovani, so različna - nekateri pravijo, da uprava lahko sama zahteva tako imenovano mirovanje glasovalnih pravic, drugi menijo, da mora o tem na skupščini dokončno odločiti predsednik skupščine (v primeru Telekoma bo to Stojan Zdolšek, ki omenjenega ne želi komentirati). Na ATVP pravijo, da po zakonu o prevzemih prevzemnik, kije dosegel prevzemni prag, ne more uresničevati glasovalnih pravic, dokler ne da prevzemne ponudbe ali dokler ne odtuji delnic, tako da ne dosega več prevzemnega praga. Pred delavskim sporom? Uprava pa je na tankem ledu tudi pri odnosih z zaposlenimi na Telekomu in Mobitelu. Združevanju družb, ki naj bi bilo končano 1. julija, menda nasprotuje dobršen del zaposlenih. Sveta delavcev obeh družb bosta mnenje o združevanju dala v začetku aprila. To sicer ni zavezujoče za združevanje. Čeprav sveta delavcev še nista dala svojega mnenja, je uprava, v kateri je tudi delavska direktorica Darja Senica (delavski direktor je razrešen denimo na predlog sveta delavcev), združevanje že soglasno potrdila. Združevanje je povezano tudi s kadrovskimi in socialnimi vprašanji. O teh pa mora uprava prav tako odločati soglasno, piše v statutu Telekoma. Pomembna bosta torej vloga Darje Senica in tudi vprašanje nove kolektivne pogodbe. Ali bo o novi kolektivni pogodbi odločala uprava soglasno in ali je uprava o tem že odločala ter kako? Na Telekomu odgovarjajo le, da pogajanja z zaposlenimi še potekajo, da o podpisu kolektivne pogodbe odločajo člani uprave in da sprejetje nove kolektivne pogodbe ni pogoj za združitev. Konkretni torej niso bili. Niti niso odgovorili na vprašanje, ali bi lahko predstavniki delavcev predlagali zamenjavo Senice, če bi potrdila kakšne sklepe uprave, s katerimi se predstavniki delavcev ne strinjajo, češ da predvidevanj in hipotetičnih položaj ev ne morejo komentirati. Dodajmo, da so na Telekomu odgovore o združevanju, kolektivni pogodbi in delavski direktorici uskladili z Darjo Senica in predsednikom sveta delavcev Martinom Goriškom (tudi njima smo namreč posredovali vprašanja). • ► Delavska direktorica Darja Senica in šef Telekoma Ivica Kranjčevič očitno za zdaj še držita skupaj: združevanje Telekoma in Mobitela je uprava izglasovala soglasno, čeprav ga zaposleni še niso potrdili.

Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Tanja
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 22. 03. 2011 
Stran: 5