"Pričakujemo, da bo banka do konca leta poslovala pozitivno. Šibek pozitiven rezultat beležimo že zdaj, toda okoliščine so zelo nepredvidljive. Kljub temu moramo biti optimisti," je po skupščini povedal Božo Jašovič. Izredna revizija, ki jo je naredila PrhvatehouseCoopers (ta ostaja hišni revizor že osmo leto), in ki ni pokazala odstopanj od pošteno prikazanih poslovnih podatkov uprave, naj bi bila tudi razlog, da Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) ni zahtevala izredne revizije, tako kot pri NKBM. Očitno je bil AUKN, ki ga je na skupščini zastopal Venčeslav Radi, zadovoljen, saj je skupščina potekala brez presenečenj. Izjema je le nepodpora predlaganemu članu nadzornega sveta, Belgijcu Dirku Mampaevu (namesto odstopljenega Jana Vanhevela), ki je od prisotnega 85,79 odstotka kapitala na skupščini, dobil le 35 odstotkov glasov podpore; 64 odstotkov proti namreč kaže, da sta slovenska država in belgijska KBC še zelo daleč vsaksebi, kako iz nezavidljivega položaja rešiti NLB. "To razumem, kot da pogajanja še tečejo in da to mesto še čaka na pravega kandidata," je kometiral Božo Jašovič, ki ga je izid glasovanja presenetil. Kdo je kriv za nezavidljiv položaj NLB? Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji - skupaj smo močnejši, je na skupščini zahteval odgovornost prejšnje uprave in nadzornega sveta: "Rezultati izredne revizije kažejo na negospodarno ravnanje, torej ni več ovir za uveljavljanje odškodninske odgovornosti prejšnje uprave pod vodstvom Marjana Kramarja in prejšnjega nadzornega sveta. Tudi izgube frankfurtske LHB banke niste omenjali in ne postopka proti takratnemu predsedniku uprave Borisu Zakrajšku. Prav bi bilo, če bi največji lastnik razmislil o izredni reviziji, saj smo delničarji skoraj vsako leto ob 250 milijonov evrov. Prav bi bilo, da pridejo odgovorni na piano in odgovarjajo z vsem svojim premoženjem." Božo Jašovič je med navajanjem ukrepov za izboljšanje stanja v banki navedel ugotavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti, zaradi česar je šestim zaposlenim sporazumno prenehala pogodba o zaposlitvi, proti petim osebam je uprava odločala o odškodninski odgovornosti, kazenske ovadbe pa je podala proti trem. Jašovič o imenih ni govoril: "Gre za pet postopkov ugotavljanja odškodninske odgovornosti, najprej zberemo gradivo, ki ga potrdijo zunanji svetovalci, glede na to se odločimo, ali gremo na sodišče. Gre za najodgovornejše v banki, na ostalih nivojih odločanja o teh postopkih presojajo drugi odgovorni. Ta postopek je v fazi preverjanja pri zunanjih ekspertih." Glede kazenskih ovadb, ko naj bi bili nekateri delavci banke obtoženi sodelovanja pri škodljivih ravnanjih, so dali prijavo proti neznani osebi, kar raziskuje policija. Glavni dejavnik slabega poslovanja so bile izredno visoke rezervacije, da smo lahko zagotovili varno poslovanje banke. Drugi dejavnik je bila hitra širitev na jugovzhodne trge, tretji pa slaba organiziranost skupine in slabo vodenje, je delničarjem našteval Božo Jašovič. Izredna revizija je pregledala posle s 147 komitenti ali 41 odstotkov bančnega kreditnega portfelja v vrednosti 6 milijard evrov. Med ukrepi uprave za odpravo slabega stanja pa so določila nove strategije s konsolidiacijo in dezinvestiranjem nestrateških naložb ter 15-odstotno znižanje stroškov v naslednjih dveh letih, kar vključuje tudi zmanjšanje števila zaposlenih za 450. V prihodnje bo banka do posameznega komitenta lahko izpostavljena največ do vrednosti 10 odstotkov kapitala. Uprava je ustanovila tudi dva kreditna odbora - ločeno za podjetja in za fizične osebe. O tem, ali bo kdo odgovarjal za nezavidljiv položaj NLB, ko že po štirih mesecih potrebuje novo dokapitalizacijo, Jašovič ni želel špekulirati: "O tem morajo soditi pristojne institucije. Naša ocena je, da lahko nadaljujemo postopke, zanje pa moramo imeti argumente. Sicer pa vse odločitve, ki so se zdaj izkazale za poslovno slabe, ne ponujajo vedno argumentov za odškodninsko preganjanje." Banka namreč glede na odločbo Banke Slovenije potrebuje letos še drugo dokapitalizacijo. Glede na zahtevo regulatorja moramo doseči 9-odstotno vrednost kapitala Tierl. Kako? "Najprej velja poziv obstoječim lastnikom, da se dogovorijo, kako zagotoviti kapital, če ga ne bo, se bomo morali obrniti na trg, to pa pomeni tudi zunaj domačih meja. Čas za dogovor med lastniki je še v juliju, upam, da bo do njega prišlo, druga pot pa pomeni pripravo postopkov za nastop na trgu. Glede na odločbo Banke Slovenije bomo morali to izvesti še v tem letu, potreben znesek pa je okoli 250 milijonov evrov, da dosežemo 9,5-odstotni količnik Tierl" je povedal Božo Jašovič. Glede bančnih stres testov je Božo Jašovič povedal, da že imajo rezultat, a ga ne morejo objaviti prej, kot je v Bruslju dogovorjena skupna objava za sredino julija. "Ostajamo pri pričakovanju, da bomo stres test dobro opravili, o tem nismo dvomili. Gre za vprašanje, kje smo pri Tierl kapitalu v primerjavi s konkurenco, to je pomembno," je dejal prvi mož NLB. Glede prodaje Banke Celje, rok za oddajo ponudb se je iztekel včeraj, je Božo Jašovič dejal: "V nekaj dneh bomo vedeli, kje smo. Naši opciji sta dve: ali Banko Celje pripojimo, ker pa to ni možno, bomo verjetno postopek prodaje ponovili." Glede izplačila regresa je Jašovič delničarjem pojasnil, da ga je marca dobilo 3860 delavcev NLB po kolektivni pogodbi in 102 delavca po individualni pogodbi: v višini 75 odstotkov povprečne izplačane plače v zadnjih treh mesecih oziroma povprečne bruto plače v zadnjem mesecu. Odstopanja od kolektivne pogodbe so sicer možna, a ob določenih pogojih, ki niso bili izpolnjeni zaradi programa presežnih delavcev, je dejal Jašovič.

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 01. 07. 2011 
Stran: 8