Zasedel ga bo Stephan VVilcke, prvi mož britanske banke One Savings Banks, nekdanji izvršni direktor agencije za varstvo premoženja britanske zakladnice in nekdanji vodja evropske finančne veje sklada Apax. Slednji se je, kot je znano, leta 2008 že zanimal za nakup državnega deleža v NLB in je tudi že opravil skrbni pregled banke, a je takratna vlada Janeza Janše od privatizacije NLB odstopila. Letos so se ponovno okrepile govorice, da je Apax eden od interesentov za vstop v NLB. Delež Republike Slovenije na dobrih 40 odstotkov Poročali smo že, da ima KBC željo povečati svoj delež v NLB, pri čemer pa naj bi sodelovali tudi zasebni finančni skladi. Slednji naj bi že izrazili interes, da pridobijo delež v NLB. Šušteršič je sicer že konec februarja napovedal, da se bodo z morebitnim vlagateljem v NLB dogovarjali tudi o osnovnih rešitvah glede upravljanja banke v prihodnje ter o kadrovskih rešitvah v nadzornem svetu in upravi banke. KBC bo svoj delež v NLB že do konca tega meseca povečala na nekaj manj kot 34 odstotkov, s čimer bo znova pridobila delež, ki ga j e imela v banki pred leti. KBC bo namreč vplačala vse na novo izdane redne delnice banke v višini 61 milijonov evrov, za izdajo katerih je skupščina včeraj pooblastila upravo banke. Sredstva bo KBC po naših informacijah dobila tako, da bo NLB odkupila njene inovativne instrumente in podrejen dolg, in sicer z diskontom. Delež Republike Slovenije se bo posledično znižal z več kot 45 odstotkov na dobrih 40 odstotkov, skupaj z deleži Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) pa se bo delež države v NLB znižal s slabih 54 odstotkov na slabih 48 odstotkov. Manjši deleži drugih državnih podjetij pri tem niso upoštevani. Ceno delnice je država znižala, saj dokapitalizacija ne bo potekala po prvotno predvideni ceni 68,71 evra za delnico, ampak bo ta znašala 41 evrov. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je na skupščini sicer zatrdil, da je cena določena na podlagi cenitve, hkrati pa dodal, da je imela svoje pomisleke o očitno previsoki ceni delnice NLB tudi evropska komisija. Drugi del sredstev bo NLB zagotovila država, ki bo banki odobrila 320 milijonov evrov hibridnega posojila, v zameno pa bo država prejela pogojno zamenljive obveznice (BC-CS). Donos obveznic, kijih NLB ne more odpoklicati prej kot v petih letih, bo znašal deset odstotkov, a po pojasnilih predsednika uprave NLB Boža Jašoviča ni nujno, da banka obresti izplačuje, saj da se lahko te prav tako kapitalizirajo oziroma se zanje izda obveznice. Jašovič je ob tem znova pojasnil, da gre le za začasno rešitev, medtem ko naj bi bila trajnejša rešitev znana po opravljenem skrbnem pregledu, ki se bo končal ta teden. Pogajanja z obstoječimi in potencialnimi novimi lastniki se namreč nadaljujejo, nakar naj bi se odločili o trajnejši rešitvi za banko, torej o kapitalskem vstopu v banko. nadaljevanje na strani 6 Nadzornike predlagala in imenovala KBC Čeprav predstavnikov KBC v nadzornem svetu NLB včeraj ni doletel odpoklic, kot se je to zgodilo vsem predstavnikom slovenskih lastnikov banke, je bila prav KBC tista, ki je na skupščino prinesla vladni seznam kandidatov za nadzorni svet banke in tega tudi potrdila. Vlada se je očitno zavedala, da na AUKN, ki je imela pooblastilo za glasovanje o nadzornikih v imenu države, Kada in Soda, ne more računati. Predstavnik AUKN Marko Golob je sicer že pred skupščino povedal, da se bo glasovanja o nadzornikih vzdržal. Vlada je, kot je znano, zahtevala odpoklic vseh slovenskih nadzornikov banke, AUKN pa, tako Golob, proti sklepu vlade ne more glasovati. Pojasnil je, da se AUKN s stališčem vlade ni strinjala zato, ker imenovanje nadzornikov določa sporazum med državo, KBC ter tudi Kadom in Sodom, poleg tega morajo iti kandidati za nadzorni svet skozi kandidacijski postopek AUKN. To se seveda ni zgodilo, saj so bila imena znana šele 20 minut pred začetkom skupščine. Da gre za kandidate vlade in ne KBC, je potrdila tudi predstavnica finančnega ministrstva Varja Holec, ki je od očitno zmedenih predstavnic KBC prevzela nalogo, da odgovori na vprašanje predstavnikovmalih delničarjev Rajka Stankoviča, ali kandidati z imenovanjem v nadzorni svet sploh soglašajo. Novi nadzorniki NLB so poleg omenjenega Wi Ickeja postali še Matjaž Schroll, izvršni direktor sklada Templeton Emerging Markets s sedežem na Dunaju, nekoč zaposlen v Publikumu, Janko Medja, nekdanji član uprave banke Unicredit, Miro Germ, do leta 2009 zaposlen na Hermesu Softlabu in soavtor vizije razvoja Slovenije, kot si jo je še kot opozicijska stranka zamislila SDS. Med nadzorniki so še Klemen Vidic, po dostopnih informacijah iz družbe Doksa, ki se ukvarja z nepremičninskimi posli, Miran Pleterski, nekdanji generalni direktor direktorata za podjetništvo na ministrstvu za gospodarstvo in sodelavec SDS, Sašo Cunder, zaposlen v londonski podružnici Deutsche Bank, prej na Publikumu, in Albin Hojnik, nekdanji direktor sarajevske banke CBS in nekdanji direktor Poštne banke Slovenije. Trgovanje KBC in države z NLB tik pred dvanajsto nadaljevanje s 1. strani Ko bo NLB prejela kapital, bi lahko pogojno spremenljive obveznice odpoklicali, a le če bo znesek 320 milijonov evrov posojila nadomeščen z najmanj enako kakovostnim kapitalom in najmanj v enakem obsegu. Banka bo do takrat naredila vse, da se količnik temeljnega kapitala (core tier 1) ne zniža pod sedem odstotkov in da ne pride do pretvorbe obveznic v kapital banke. Po jašovičevih besedah bo banka sprostila kapital, generirala dobičke, medtem ko o podrobnostih ni želel govoriti. »Aktivnosti bodo tekle, dokler bo to hibridno posojilo obstajalo, ker moramo zagotavljati, da ne pride do konverzije,« je dejal Jašovič. Po naših informacijah, naj bi NLB priskrbela okoli 200 milijonov evrov. Za primer, če pride do konverzije obveznic v lastniški delež banke, pa je uprava včeraj od skupščine pridobila pooblastilo, da poveča osnovni kapital banke za največ 72,67 milijona evrov. Za znesek posojila v višini 320 milijonov evrov lahko banka izda največ 8,7 milijona delnic, kar pomeni, da bi bila cena delnice postavljena pri 36,7 evra. V primeru pretvorbe obveznic v kapital bi se delež države v NLB povečal na skoraj 75 odstotkov. Dva dni imauprava NLB zdaj časa, da z ministrstvom za finance sklene pogodbo in izda obveznice. Enak rok velja tudi za KBC, ki mora vplačati 61 milijonov evrov. Uprava NLB ostala brez razrešnice Čeprav so predstavniki ministrstva za finance s KBC tik pred skupščino očitno dosegli dogovor, po katerem bi brez razrešnice ostali samo slovenski člani uprave NLB, jim je načrte prekrižal predstavnik Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Marko Golob. AUKN je bila tista, kije predlagala, da se razrešnica ne podeli, in vlada je s predlogom soglašala. Na sami skupščini pa je KBC vložila nasprotni predlog, po katerem so lastniki banke o razrešnicah odločali za vsakega člana uprave posebej. AUKN, kije pri glasovanju o razrešnici zastopala tako delež države kot Kada in Soda in je imela soglasje vlade, da glasuje proti razrešnici upravi NLB, se na dogovor med državo in KBC očitno ni ozirala. Poleg predsednika uprave NLB Boža Jašoviča ter članov uprave Davida Benedeka, Roberta Kleindinsta in Marka Jazbeca sta tako brez razrešnice ostala tudi predstavnika KBC v upravi NLB, Claude Deroose in Guy Snoeks. Predstavnice KBC so nemudoma zahtevale prekinitev skupščine, nato so se s predstavnikoma finančnega ministrstva, državnim sekretarjem Dejanom Krušcem in sekretarko v kabinetu ministrstva Varjo Holec za več kot pol ure zaprli v posebno sobo. Na očitno zaupen sestanek predstavnik AUKN ni bil povabljen. Spomnimo, pravDeroose in Snoeks stabilazadnjihpetletvupravi NLB odgovorna za upravljanje tveganj in problematičnih naložb. Poleg tega je uprava NLB vse odločitve sprejemala kot kolektivni organ Nadzorniki so prejeli razrešnico. Kot je pojasnil Golob, AUKN ni prejela soglasjavlade zaglasovanje proti razrešnici nadzornikom, zato se je glasovanja vzdržala. Sklepati je mogoče, da si vlada ni želela naprtiti zamere KBC in soglašati z nepodelitvijo razrešnice nadzornikom, med katerimi je tudi eden najpomembnejšihljudivKBC, član upravnega odbora KBC John Arthur Hollows. Tako so se »rešili« tudi vsi slovenski predstavniki v nadzornem svetu NLB, a ne za dolgo, saj so bili tik za tem vsi po vrsti razrešeni, ks, w

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Svenšek Katja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 28. 06. 2012 
Stran: 1