Pogledali smo, kako bosta propad dokapitalizacij in napoved dokapitalizacije z izključitvijo prednostne pravice zdajšnjih delničarjev po en evro vplivala na lastnike. Če bo Deloitte, ki je dobil mandat, našel dokapitalizatorj a, bo ta lahko pridobil 92,93-odstotni delež. • ■1 Zavarovalnica Triglav vrednoti -L »Abanko po štiri evre Zavarovalnica Triglav delnico Abanke vodi po štiri evre, smo izvedeli iz neuradnih virov. Če bo Abanka naložbo oslabila na en evro, bi to pomenilo 5,5 milijona evrov izgube. Viri v Abanki, poleg Turkov kot možne dokapitalizatorje omenjajo Ruse ali pa zasebne sklade. Pri tovrstnih informacijah se Zavarovalnica Triglav ravna po načelu enakomerne obveščenosti vseh deležnikov, zato jih objavlja javno prek sistema Seonet. »Sicer pa so za poslovne rezultate skupine Triglav zelo pomembne razmere na kapitalskih trgih, saj različne finančne naložbe pomenijo večji del sredstev zavarovalnice. Globalna finančna kriza je spodbujala upade na trgih. Kljub konservativni naložbeni politiki Zavarovalnice Triglav in skupine Triglav so zato upadle vrednosti nekaterih naložb v portfelju. To seje večinoma pokazalo predvsem na znižanju čistega poslovnega izida. Tako je v prvih devetih mesecih leta 2012 skupina Triglav trajno oslabila finančna v višini 35,5 milijona evrov.« > 2 Sava vrednoti Abanko • po 20 evrov V poslovnem poročilu za leto 2011 Sava Abanko vodi po 20 evrov. Če bi naložbo oslabili na en evro, bi to pomenilo, da bi morali odpisati 32,6 milijona evrov. »Vrednost, po kateri vodimo v naših bilancah naš delež v Abanki, smo v letu 2012, v skladu s prakso minulih let, testirali na podlagi pridobljene cenitve vrednosti Abanke Vipa. O naših poslovnih rezultatih (in tudi vrednotenju kapitalskih naložb) bomo, v skladu s pravili borznega poročanja, javnost seznanili po njihovi obravnavi prek javne objave na spletnih straneh ljubljanske borze. Sicer pa v Savi kot alternativo dokapitalizaciji še vedno podpiramo združevanje Abanke Vipa in Gorenjske banke, saj smo prepričani, da bi ustrezno izpeljan proces združitve pomenil veliko dodano vrednost za obe banki, s tem pa tudi za Savo in preostale delničarje obeh bank.« J 3 Gorenjska banka vrednoti Abanko • po 27,50 evra V letnem poročilu za leto 2011 Gorenjska banka navaja, da svojih 1.061.220 delnic v Abanki vodi po 27,50 evra. Če bi jih oslabili na en evro, bi to pomenilo za 28,1 milijona evrov oslabitev. »V Gorenjski banki poslovnih potez in namer ne komentiramo. Lahko pa potrdimo, da se aktivnosti glede združevanja izvajajo v skladu s časovnim načrtom, kije bila potrjen v obeh bankah.« j 4 Vzajemni skladi vodijo •Abanko tržno Med desetimi največjimi delničarji Abanke sta dva vzajemna sklada, delniški Triglav Steber Global in NFD 1, mešani fleksibilni podsklad. Vzajemni skladi naložbe vrednotijo tržno, sprememb deležev pa v zadnjem času ni bilo. NLB Skladi, ki so s podskladom slovenskih delnic med 50 največjimi delničarji, pa se trudijo delnice prodati. V prvem koraku jim je uspelo prodati 3.300 delnic po ceni med 3,7 in 3,3 evra. 5 Mali • delničarji Abanka ima 1.061 delničarjev, malih delničarjev je približno tisoč. Zadnji posli z delnico na ljubljanski borzi so se sklepali po 2,7 evra za delnico. Poznavalci borze ocenjujejo, daje za malega delničarja najbolj smiselna čimprejšnja prodaja na borzi. ► Abanka Vipa je imela ob polletju kapitalsko ustreznost še precej zglednih 9,8 odstotka, a naj opozorimo, da to pomeni kapitalsko ustreznost temeljnega kapitala Tier 1 okoli 7,5 odstotka. Zaradi izgube v drugem polletju je količnik temeljnega kapitala upadel verjetno že pod minimalno zahtevanih šest odstotkov. ► Po začasnih podatkih je banka lani ustvarila 76 milijonov evrov čiste izgube, kar je sicer manj kot leta 2011, ko je ta dosegla 119 milijonov evrov. Slabitve in rezervacije so lani obsegale 127 milijonov evrov, kar je tudi manj kot leta 2011, ko so presegle 188 milijonov evrov. ► Po teh podatkih bi lahko sklepali, da se težave manjšajo, kar pa ni res. Po naših izračunih je kapital banke konec leta znašal le še 160 milijonov evrov in seje lani sesedel za 30 odstotkov. Bilančna vsota se je lani zmanjšala kar za šestino oziroma 617 milijonov evrov in konec leta po začasnih podatkih znašala 3,598 milijarde evrov. ► Čiste obresti so lani upadle za devet odstotkov, čiste provizije pa za šest odstotkov. Boljše upravljanje finančnih naložb in varčevalni ukrepi so sicer dobiček pred slabitvami povečali za šestino, na 47 milijonov evrov. Opozarjamo, da so to nerevidirani podatki o poslovanju, zahteve revizorja lahko močno spremenijo predvsem vrednost slabitev in rezervacij. K. L. ANKETA Banko, ki hira, je treba čim prej prodati Ali Abanka glede na svoj položaj in zdajšnje razmere pomeni sistemsko tveganje? Kakšna bi bila najboljša rešitev zanjo? Aljaž Kunčič, mladi raziskovalec: »Abankina bilančna vsota pomeni manj kot deset odstotkov skupne bilančne vsote bank v Sloveniji. S tega vidika je mamljivo reči, da ni sistemska. Za takšno oceno bi bilo treba pripraviti simulacijo vpliva prenehanja poslovanja Abanke na celotni sistem, saj je močno posojilno povezana z drugimi bankami v Sloveniji. Te pa tega morda ne bi prenesle, saj so številne od njih ze danes komaj kapitalsko ustrezne ali imajo tudi same težave z likvidnostjo. Rešitev za banko, ki hira, je prodaja oziroma dokapitalizacija z novimi vlagatelji, bodisi domačimi bodisi tujimi, ki so banko sposobni dokapitalizirati, in ne na stroške davkoplačevalcev. Zaradi izrojenega bančnega sektorja v Sloveniji z vzrokom v velikem neposrednem in posrednem državnem lastništvu, tudi v Abanki, nas tudi to ne bi smelo presenetiti.« Marko Koša k, ekonomska fakulteta: »Sistemska pomembnost bank in finančnih institucij na splošno je praviloma določena z več merili, pri čemerni nujno, daje odločujoča samo velikost kot najbolj očitno in razumljivo merilo. Poleg tega mora regulator upoštevati tudi dejavnike, kot so kompleksnost poslovanja banke, njeno prepletenost z drugimi bankami in s finančnimi institucijami ter nadomestljivost banke. Na koncu pa mora ob vseh navedenih dejavnikih sistemsko pomembnost presojati glede na vpliv posamezne banke na splošno zaupanje v bančni sistem ter neposredne in posredne stroške, kijih lahko povzroči upad zaupanja. Z vidika zunanjih opazovalcev se o ovrednotenju vseh omenjenih dejavnikov, razen o velikosti, lahko bolj ali manj samo ugiba, z gotovostjo pa je mogoče trditi, da slabitev položaja katerekoli od bank nikakor ne koristi splošnemu zaupanju v banke in druge finančne institucije.« France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije: »Z vidika sistemskega tveganja je pomembna vsaka banka. Finančna stabilnost je stabilnost finančnih institucij in trgov, kjer je pomemben vsak udeleženec. Tudi če banke ne potrebujem kot deponent, se bom zaradi psihologije množic odzval iz strahu, pri tem pa nikdar ne veš, kakšne bodo posledice. Drugi vidik je klasifikacija sistemskih bank v EU, ki določa, da so prve tri največje banke v državi pod nacionalno supervizijo. Tretjič, Banka Slovenije tudi sama določa, kaj je sistemska banka. Spomnim se, da je v zvezi s prejemki vodilnih tem bankam sporočila, ali so sistemske. Pomembno je še, ali banka deluje na več trgih. V EU je ob približno šest tisoč bankah le 140 bančnih skupin. Če sem sam in mi gre slabo, potem ne nastane reputacijsko tveganje za vso skupino. O rešitvah ne želim špekulirati, vendar bi opozoril na zakon o bančništvu, ki daje centralni banki na voljo marsikatero možnost za ukrepanje v skrbi za finančno stabilnost: od statusnih sprememb do derogacije lastninskih pravic« Vojko Čok, dolgoletni bančni direktor: »Abanka je hkrati premajhna in prevelika, da bi šle zadeve spontano naprej. Ima dobro tržno pozicijo in mrežo. Ne poznam interesov lastnikov, lahko pa bi se povezala s kakšno kapitalsko močnejšo banko, ki ni tako močno tržno prisotna. Velikih sistemskih tveganj ne pomeni, ker pričakujem dobro rešitev. Spet smo pri vprašanju, kaj reševati in česa ne, tako kot pri gospodarstvu. Vendar ne bi bilo razumno, če ne bi nekaj naredili v zvezi s to banko.«

Medij: Finance
Avtorji: K. L.,Tomažič Janez,Kosec Jernej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 26. 02. 2013 
Stran: 2