Kupec 51-odstotnega deleža v RRC je podjetje Normacom Plus Claudia Kurenta, nam je potrdilo več virov. Kurent zadeve ne komentira niti ne odgovarja, ali bo dal prevzemno ponudbo za vse delnice RRC. Če prevzema celotnega podjetja ne bo, poznavalciomenjajo možnost izčrpavanja RRC in oškodovanja manjšinskih delničarjev, to je zaposlenih. Posla med Zvonom in družbo Normacom Plus po naših informacijah še ni bilo. To potrjuje tudi direktorica RRC Mateja Sajovic, ki pravi, daje po njenih podatkih Zvon še vedno večinski lastnik. Zapletlo naj bi se namreč na Hypo banki, kije sprva nameravala financirati okoli 2,9-milijonsko kupnino oziroma 44 evrov za delnico, a je zaradi slabih zavarovanj menda odstopila od namere. Pod lupo policije in davkarjev Med skopimi vsebinskimi odgovori je Kurent potrdil le, da je bil zaslišan pri organih pregona, vendar se primer nanaša na nekdanjega zaposlenega, dodaja. Naši viri pa pravijo, da gre za očitke na račun Kurentovega nekdanjega podjetja Normacom. Iz tega je z oddelitvijo nastal Normacom Plus. Ob oddelitvi je Kurent Normacomu (zdaj Ortinu) pustil slabe posle in dolgove, Normacom Plus pa je prevzel kakovostne pogodbe. Po oddelitvi so Ortinu močno upadli prihodki in je lani ustvaril dobrega pol milijona evrov izgube, medtem ko je Normacom Plus ustvaril razliko prihodkov in 47 tisočakov čistega dobička. Nad Ortinom poteka davčni nadzor zaradi domnevne utaje DDV in poslovanjazvsaj dvemapodjetjema »missingtraderjema«, Klubom CD (zdaj MDBC) in Timplastiko. Durs naj bi Normacomu naložil plačilo dodatnih 330 tisoč evrov DDV za obveznosti pred oddelitvijo, vendar se je podjetje že drugič pritožilo. Domnevno sporni posli z Vzajemno Kurent naj bi bil v policijski preiskavi zaradi več sumov gospodarskih deliktov, med drugim pranja denarja. Kranjski policisti so nam potrdili, da preiskava poteka, a nam podrobnosti niso izdali. Na tožilstvu pa je primer poslov Normacoma in Geacoma z Vzajemno iz časa vodenja Marka Jakliča in Boštjana Averja. »V novembru 2011 je ljubljanska policija vložila kazensko ovadbo zoper štiri fizične in pravno osebo zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja in pranja denarja,« pojasnjuje Vinko Stojnšek, ki dodaja, da so osumljeni oškodovali družbo za okoli 250 tisoč evrov, s prenakazovanjem teh sredstevpa so osumljeni v nadaljevanju poskušali prikriti izvor denarja. Po delitvenem načrtu je Normacom Plus prevzel pogodbe z Vzajemno. Kurent ni želel izdati, koliko poslov ima z Vzajemno, po neuradnih informacijah pa jih je za več kot milijon evrov. Podobne metode naj bi Normacom uporabljal tudi pri pripravi aplikacije za potrebe predsedovanja Slovenije EU leta 2008, ko naj bi po naših informacijah plačal poslovnemu partnerju fiktivno storitev za 200 tisoč evrov. Kurent pa zanika, da bi imela Normacom in Normacom Plus precej dolgov do podizvajalcev, kot pravijo viri. Zanimivi posli RRC z državo Kaj naj bi bili motivi za nakup večinskega deleža v RRC, Kurent ne izda. Naši viri pravijo, da sta motiva dva. Prvi naj bi bili posli RRC z državo. RRC je večino prihodka v poslih z državnimi organi opravil z Dursom, ki mu je februarja lani oddal 6,2 milijona evrov vredno naročilo za programiranje, od leta 2009 pa je RRC od Dursa po supervizorju prejel 7,2 milijona evrov izplačil. Posel z Dursom je RRC sicer izgubil, saj je dobavitelj novega informacijskega sistema IBM, vendar naj bi po nekaterih informacijah RRC nastopal kot podizvajalec. Druga večja posla z državo sta aplikacija za zapore oziroma upravo za izvrševanje kazenskih sankcij ter aplikacija za vpis v visoke šole (eVŠ). Drugi velik motiv pa naj bi bila nepremičnina. Podjetje RRC ima namreč v lasti okoli 2.500 kvadratnih metrov velik poslovni prostor vobnovljeni stavbi fakultete za fiziko in matematiko na Jadranski ulici v Ljubljani. Samo ta naj bi bil po ocenah vreden okoli šest milijonov evrov. •

Medij: Finance
Avtorji: Rednak Andreja,Elikan Jaka
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 02. 12. 2011 
Stran: 5