Dodatni račun za CoCo še pride ... Glavni krivec za lansko rekordno izgubo, ki je bila na ravni skupine 274 milijonov, na ravni banke pa skoraj 305 milijonov evrov, so bili stroški slabitev in rezervacij, torej slab posojilni portfelj. Ti stroški so lani na ravni skupine NLB dosegli rekordnih 557 milijonov evrov, skupaj v zadnjih treh letih okoli 1,6 milijarde. Zaradi padca kapitalske ustreznosti oziroma znižanja najkakovostnejšega kapitala se je sprožila konverzija tako imenovanega posojila CoCo v kapital; s tem 320-milijonskim posojilom je lani država ob polletju dokapitalizirala NLB. Posledično bo država postala 92-odstotna lastnica NLB (zdaj 86-odstotna), mali delničarji pa lahko zdaj od nje zahtevajo izplačilo. In koliko bi državo to lahko stalo? »Evropska komisija je ob lanskem polletju državo pridokapitalizacijiomejilana 36,75 evra na delnico (nad to ceno bi bila državna pomoč, op. a.). Mali vlagatelji sicer lahko upajo na poplačilo pri tej ceni, vprašanje paje, ali se bo to zgodilo, saj je poplačilo pri taki ceni neugodno za državo,« komentira analitik Alte Invest Matej Šimnic. Ob omenjeni ceni bi država za izplačilo delničarjev potrebovala dobrih 62 milijonov evrov. Zagnali interno slabo banko Medja za letos zaradi potrebnih novih slabitev spet napoveduje izgubo NLB, ata naj bi nastala le nanestrateškem delu. S 1. februarjem je namreč NLB ustanovila poseben oddelek za nestrateške naložbe, vanj prenesla okoli dve milijardi evrov portfelj a, s katerim se bo ukvarjalo 50 ljudi. Gre za tri sklope premoženja: 1. delnice in deleže podjetij, ki jih je banka denimo zaplenila; 2. slaba posojila, večinoma v izterjavi (ta posojilabi bila lahko prenesena na državno slabo banko, če kdaj bo); 3. hčerinske družbe NLB, ki so nestrateške (lizing, faktoring...). Cilj oddelka je čim več teh naložb prodati, Medja napoveduje petletno čiščenje. Član uprav NLB, pristojen za velika podjetja, Blaž Brodnjak paje opozoril, da so razmere v gospodarstvu »skrajno resne« in da trenutno potekajo intenzivni projekti prestrukturiranja nekaterih najpomembnejših poslovnih skupin, ki so sistemskega pomena. »Govorimo o vec kot sto skupinah, ki so prezadolžene, a imajo v jedru denarni tok, kije dolgoročno lahko porok za poplačilo finančnih obveznosti. Te skupine so parterji več bank in zdaj se intenzivno usklajujejo.« • SKUPINA NLB SPREMEMBA VMIOEUR 2011 2012 (V%) Čiste obresti 417,3 342,5 -17,9 Čiste provizije 153,5 146,1 -&fi Administrativni stroški 325,0 316,8 -2 t 5 Stroški rezervacij in oslabitev 519,4 557,0 7^ Posojila strankam, ki niso banke 10.668,7 9.467,7 -11,3 Vloge strank, ki niso banke 10.180,7 9.118,1 .10,4 Skupaj kapital 997,7 1.145 14,9 Vir: NLB rov kapitala oziroma 250 evrov na i takoj potrebujeta NLB in Abanka. Vendarle razkrit novi dan uprave Motazed ► V NLB so včeraj predstavili novega člana uprave, kije od 6. februarja pristojen za področje operativnega poslovanja banke (Chief Operating Officer), kamor spadajo poleg zalednih delov tudi IT, nabava in organizacija, Nimo Motazeda. Pisali smo že, da je tudi temu pripadla nova limuzina s pogonom na vsa štiri kolesa. Viri blizu nadzornega sveta banke dodajajo, da mu na leto pripada še 24 letalskih vozovnic do Dunaja, kjer živi njegova družina, da pa ga spodbujajo, da bi jih »uporabil le v primeru neprevoznih cest, saj je razlika med časom, ki ga porabiš za let, in vožnjo minimalna.« ► Motazed naj bi v NLB hodil le med ponedeljkom in četrtkom, v petek naj bi delal od doma, pravijo viri iz banke. Uradnega odgovora uprave nismo dobili, predsednik nadzornega sveta Klemen Vidic pa pravi, da pogodbe še nima, dogovorjeni pa so bili za poln delovnik, za vseh pet delovnih dni v tednu. ► Motazed je sicer v NLB prišel po nekaj mesecih »pavziranja« v bančništvu; pred tem je delal v londonski Citigroup ter v številnih avstriiskih bankah. Wilcke v bran upravi ► Na četrtkovi seji nadzornega sveta so nadzorniki govorili tudi o bonitetah uprave, a resnejšega sklepa niso sprejeli, smo izvedeli neuradno. Strinjali so se le, da bi bilo dobro, da uprava »v prihodnje izkoriščanje bonitet preveri pri nadzornikih«. ► Bolj poglobljeno razpravo, dodajajo naši viri, je preprečil podpredsednik nadzornega sveta Stephan VVilcke, kije upravo v bran vzel tudi s poslano izjavo Financam (več o tem na www. finance.si/8333701). Banke najbrž z ovadbo zoper neznanega storilca Banke razmišljajo o ovadbi zoper neznanega storilca zaradi razkritja bančnih porfeljev v reviji Reporter.je slišati iz bančnih virov. Reporter je v včerajšnji izdaji objavil sezname dolžnikov nekaterih slovenskih bank. C. R.

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Sovdat Petra,C.R.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 19. 02. 2013 
Stran: 3