Mali delničarji že več let opozarjajo na dvomljivo poslovanje KS Naložb, ves čas pa svarijo pred možnostjo, da bodo po nizki ceni iztisnjeni iz lastništva družbe. Namera za prevzem KS Naložb je lani sovpadala tudi s prestrukturiranjem in konsolidacijo Lahovega poslovnega imperija. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Lah lani začel intenzivno preoblikovati svoj imperij in koncentrirati premoženje na luksemburški družbi Aluber. Ta je tako prevzela vlogo ključnega člena v Lahovem poslovno-nepremičninskem imperiju, investicije pa naj bi zdaj Lah vodil le še prek tako imenovanih »projektnih« družb. Koncentracijo premoženja na Aluberju je Lah tedaj pripisal »običajnim poslovnim transakcijam nejavnih delniških družb«. Iz javno dostopnih podatkov pa izhaja, da je Laha v preoblikovanje njegovega imperija prisilila tudi gospodarska kriza. Nepremičninski sklad, s katerim upravlja Lahov Ceeref Management, je samo v letu 2009 izgubil skoraj tretjino premoženja. Največji lastnik sklada je Lah, ki je s svojih slovenskih holdingov na Aluber samo lani prenesel že okoli četrt milijarde evrov premoženja. KS Naložbe so kot finančni holding s svojimi naložbami izpostavljene predvsem v nepremičninskih poslih, slovenskih energetskih družbah in na jugovzhodnih trgih, prav tako pa so edine lastnice ciprske družbe Dakota Investment Limited. V kriznih letih 2009 in 2010 je skupina KS Naložbe poslovala z izgubo, zaradi česar se je njen kapital na konsolidirani ravni znižal za 27 odstotkov glede na leto 2008. Samo lani je imela 38,55 milijona evrov sredstev ter 26,69 milijona evrov kapitala ter je poslovala z izgubo v višini 2 milijona evrov. Kapital naj bi se zaradi razmer na trgu znižal tudi v letošnjem letu. Vrednost delnice KS Naložb se je v zadnjih treh letih znižala za 92 odstotkov, tako da je njena tržna kapitalizacija včeraj znašala le še 0,8 milijona evrov. V četrtek so KS Naložbe na Ljubljanski borzi objavile prospekt za uvrstitev obveznic v trgovanje na organiziranem trgu. V prospektu je družba navedla, da jih izdaja z namenom dolgoročnega financiranja novih projektov: pomembnega nepremičninskega projekta (katerega, ne razkriva, poročali pa smo že, da je lahko eden od teh projektov Partnerstvo Šmartinka) in zagotavljanje dolgoročnih virov za nakup večinskih deležev družb doma in v tujini. Obrestna mera obveznice znaša šestmesečni euribor, povečan za tri odstotne točke, vendar pa skupna obrestna mera ne bo presegla šest odstotkov. Obveznice bodo dospele šele sredi leta 2021, prva tri leta pa bi imele KS Naložbe moratorij za odplačilo glavnice. Za obveznice bi KS Naložbe jamčile z vsem svojim premoženjem, ki ga je bilo konec marca za le slabih 40 milijonov evrov. Čeprav imajo trenutno KS Naložbe kar 74odstotni delež kapitala v financiranju, bi se po izdaji obveznic delež dolgov v financiranju povzpel na skoraj 90 odstotkov, kar bi KS Naložbe uvrstilo med najbolj zadolžene slovenske holdinge. Vplačilo obveznic bo potekalo v treh fazah. V prvi fazi je bilo 10. maja vplačanih za 100.000 evrov obveznic, podatki iz KDD pa kažejo, da je lastnik obveznice en sam, kdo, ni znano, saj so vpisane na prinosnika. V drugi fazi do konca letošnjega leta bo ponujeno v vplačilo sto milijonov evrov obveznic, med junijem in decembrom prihodnjega leta pa še sto milijonov evrov. Ponudba za vpis delnic tako kot v prvi fazi ne bo javna, namenjena pa bo manj kot sto fizičnim in pravnim osebam.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Več avtorjev
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik 
Datum: 09. 07. 2011
Stran: 20