Upoštevaje postopke pred uradom za varstvo konkurence - urad je že sredi aprila s sklepom začel presojo skladnosti koncentracije bančnih lastnikov Mercatorja -, pa bodo imele glasovalne pravice le dobre tri četrtine kapitala, medtem ko bo pet bank brez njih. Kolikor je znano, do zdaj niso zaprosile urada, naj jim dovoli glasovati. Uprava in nadzorni svet bosta delničarjem Mercatorja predstavila poročilo o poslovanju družbe v preteklem letu, poslovne rezultate, informacijo o prejemkih vodstva družbe in njenih nadzornikov ter glasovali o predlogu razdelitve bilančnega dobička. Ta je znašal 40,4 milijona evrov. Uprava bo predlagala, da se ga dobre tri četrtine ali 30,1 milijona evrov uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti osem evrov na delnico. Do dividend bodo upravičeni vsi, ki bodo lastniki na dan 27. junija 2011. Preostanek bilančnega dobička v znesku 10,3 milijona evrov naj bi ostal nerazporejen. Razrešnici upravi in nadzornemu svetu naj bi bili podeljeni, za revizorja pa spet predlagajo KPMG Slovenija, ker da »ima ustrezne izkušnje pri revidiranju za področje 8 € bruto na delnico bi po predlogu uprave dobili delničarji Mercatorja gospodarskih dejavnosti družbe ter reference doma in v tujini, za družbo in skupino pa je opravila revidiranje tudi v preteklih štirih letih«. Na dnevnem redu torej ni vsebinsko problematičnih točk, pri katerih bi bilo mogoče pričakovati polemično razpravo ali celo nasprotne predloge. Dividende so za slovenske razmere in gospodarske okoliščine visoke, so v skladu s preteklo dividendno politiko in že lansko odločitvijo uprave, da jih zviša s prvotno predvidenega 2,5 na 7,2 evra na delnico - tudi zaradi pričakovanj velikih in malih delničarjev, zanimivosti Mercatorjevih delnic in morebitnega pozitivnega vpliva na že dolgo pričakovano konsolidacijo lastniške strukture Mercatorja. Ker ni pričakovati nasprotovanj tako začrtani razdelitvi bilančnega dobička, verjetno tudi banke, ki v tem trenutku nimajo glasovalnih pravic, to odgovornost prepuščajo preostalim. Spomnimo, da je Urad za varstvo konkurence (UVK) aprila uvedel postopek presoje koncentracije proti sedmim bankam (NLB, NKBM, Gorenjski banki, Abanki Vipi, Banki Celje, Banki Koper in banki Unicredit). Te so pridobile večinski (skupaj 57-odstotni) delež v Mercatorju (večinoma z zasego delnic, ki so služile kot zavarovanje za neodplačana posojila), zato je urad posumil, da so izvajale skupno kontrolo nad podjetjem, a mu tega niso priglasile. Dva meseca pozneje je urad izdal nov sklep, s katerim je ustavil postopek proti Banki Koper in Unicreditu. Tako je v svežnju brez glasovalnih pravic ostalo pet bank, ki imajo v lasti skupaj 23,42 odstotka Mercatorja. Božena Križnik Po 1. juliju bo znano, kdo bo direktor UVK Urad za varstvo konkurence je še vedno v pričakovanju izbire direktorja s polnimi pooblastili. Na ministrstvu za javno upravo smo izvedeli, da postopek še poteka. Tričlanska komisija se bo sestala 1. julija. Na seji bo »pregledala poslane vloge, opravila razgovore s kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, neposredno po seji pa bo seznam s primernimi kandidati posredovala ministrici za gospodarstvo«. Če se bodo primerni kandidati strinjali, bomo mediji lahko objavili njihova imena. Odgovor je bil sicer načelen, v množini, javno pa je znano, da sta se na razpis prijavila dva kandidata, eden je aktualni vršilec dolžnosti direktorja UVK Damjan Matičič. Potrdil je, da je povabljen na sejo komisije, kjer bo predstavil svoje videnje dela in razvoja UVK. Glasovale bodo tri četrtine kapitala. foto leon vidic/dokumentacija dela

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji, skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 21. 06. 2011 
Stran: 10