Tako smo predlagali, naj se posebnega revizorja izbere na javnem razpisu, o čemer je odločala tričlanska komisija nadzornega sveta (Simon Toplak, Natalija Veršič in Alenka Podbevšek). Na podlagi štirih ponudb je bila izbrana revizijska hiša BDO, ki je bila pri pripravi 87 strani posebne revizije do nas zahtevna, a profesionalna. Izsledki posebne revizije so na žalost nekaterih pokazali, da Perutnina ni bila oškodovana. Pri naložbi v delnice Merkurja pa je zapisano, da ni bila ekonomsko upravičena, četudi menimo, da je v danem trenutku pred štirimi leti bila. Z naložbo v Merkur, ki je bil tedaj elitno slovensko podjetje, smo želeli v njihovih centrih krepiti svojo maloprodajo, te načrte pa zdaj zaradi ekonomskih težav opuščamo in raje krepimo lastno mrežo prodajaln. V ozadju smo zakonito imeli tretjega partnerja, tuji evropski prehrambni koncem, a o imenu ne morem govoriti. Slednji se zanima tudi za morebitno dokapitalizacijo Perutnine. In četudi tretjega partnerja ne bi bilo, bi lahko v skrajni sili ob soglasju skupščine prišlo tudi do umika lastnih delnic." Bo Laško povrnilo 10 milijonov? Ste se za nakup delnic Merkurja odločili zgolj zaradi vzajemnega lastništva in menedžerskega prevzema družb v obeh primerih in kako komentirate delmcarski sporazum? "Spomladi 2008 je konzorcij šestih ponudnikov dal prevzemno ponudbo za Perutnino, ki so jo potrdile vse pristojne institucije, vključno z delničarskim sporazumom. Holding PMP v lasti 30 vodilnih v Perutnini ima 10-odstotno lastništvo Perutnine, te delnice pa so se kupovale vse od leta 1997, a nikoli s krediti Perutnine. Ima pa Holding PMP predkupno pravico, da od konzorcijskih partnerjev odkupi njihove deleže, a se to ne bo zgodilo." Koliko denarja od okrog 10 milijonov evrov posojil Infond Holdingu in Centru Naložbam je za Perutnino izgubljenega? "Tožba je bila sprožena pred več kot letom dni, a se obravnave še niso pričele. Stojimo na stališču, da bo tožba pokazala naš prav in bomo dobili od laške pivovarne povrnjeno vso svojo naložbo." Za prihajajočo skupščino delničar MDS v nasprotju z upravo predlaga izplačilo dividend, hkrati pa, da se ne podeli razrešnica upravi in nadzornikom, lastnikom Perutnine predlaga tudi kadrovsko prevetritev obeh organov? "To je legitimna pravica delničarja. Nepodelitev razrešnice za preteklo poslovno leto, ki je bilo korektno izvedeno, se mi z argumentiranjem prejšnjih dogodkov zdi čudna, saj se je s tistimi dogodki ukvarjala posebna revizija, ki oškodovanja družbe ni ugotovila. Neizplačilo dividende pa utemeljujemo s položajem slovenskega bančnega sistema, in ker likvidnega denarja na trgu ni, bomo predlagali zadržanje bilančnega dobička, tudi zaradi vse dražjih surovin, nujnih za tekoče poslovanje." Toda vaša pomembna lastnika, Probanka in Merkur, sta v še večjih finančnih težavah od vas in bi jima dividenda prišla prav ... "To drži, a verjamem, da vsi naši večji delničarji razumejo, da bi bila delitev dividend v družbi, ki nima izrazito visokega denarnega toka, slaba. Navsezadnje se tudi družba menedžerjev v korist Perutnine odpoveduje dividendam, ki jih ne izplačuje niti sama." Solidna rast prihodkov Kakšno je bilo lansko poslovanje skupine? "Glede na predlani smo z 274 milijoni evrov imeli več kot 10-odstotno rast prihodkov, tudi lani pa je izključno zaradi Srbije (tečajne razlike, odpisi dobrega imena) skupina imela slabe tri milijone evrov izgube. Poslovanje v Srbiji se izboljšuje, a letos tam še ne bomo imeli dobička. Zaradi težko predvidljivih razmer v Srbiji ni mogoče napovedati, ali bo letos skupina poslovala z dobičkom." Zakaj ste podjetju Univit Stanislava Razna, ki je celo pred vami največji delničar Holdinga PMP, dali 5,5 milijona evrov poroštva? "Gre za našega pomembnega dobavitelja strateških surovin (pšenice, koruze, soje), s katerim sodelujemo več kot 20 let. Iz partnerskih odnosov z Univitom smo šli v aranžma, da lahko za nas kupuje več surovine in je do nas bolj odprt, kakor bi bil drugače, hkrati so naši plačilni roki podaljšani na 75 dni in da so si lahko zagotovili več sredstev, smo jim dali garancijo, vendar je Perutnina Univitu vedno več dolžna, kakor je znesek garancije." Zakaj pa tega ne počnete sami brez Univita? "To dilemo odpiramo vsako leto, a potem bi se morali drugače organizirati in s trgovanjem s surovinami aktivno ukvarjati. Običajno se nobeden od velikih proizvajalcev ne ukvarja sam z nabavo." Čemu pa želite do 50 -milijonsko dokapitalizacijo Perutnine? "Z njo bi povečali prisotnost na novih trgih, širili svojo dejavnost, proizvodnjo bi tehnološko posodobili in tudi tako znižali stroške poslovanja. Iščemo strateškega partnerja, ki ne bo zgolj prinesel denar, ampak bi z njim širili tržne pozicije, tudi nove nabavno-prodajne kanale." Zakaj potem lastniki ne podprejo dokapitali zarije? "Zanjo je potrebnih statutarnih 75 odstotkov glasov, v Perutninarski zadrugi Ptuj kot drugem največjem delničarju Perutnine pa se neupravičeno bojijo zmanjšanja svojega lastniškega vpliva in da bodo izločeni kot naš pomembni dobavitelj. Najbrž jih bodo pomirili tudi izsledki posebne revizije." Poslovanje Probanke je bilo slabo s precejšnjo izgubo. Sledila so odpuščanja in zniževanje plač. Kaj vse bo še treba, da bo banka poslovala z dobičkom, in ali bo letos izvedena dokapitali zacija? "Pri bankah je pomembna visoka raven kapitalske ustreznosti, s katero morda v Sloveniji preveč hitimo, četudi je Probanka tudi brez nje likvidna. Takoj ko ne bo več tolikšnih slabitev, bo Probanka poslovala pozitivno, pričakujemo, da bo to že v naslednjem letu. Podobno kot v Perutnini tudi v Probanki nekateri obstoječi lastniki pri dokapitalizaciji ne bodo sodelovali, a se vsaj pri Probanki ta mora zgoditi še letos. Probanka sama odprodaja neaktivne naložbe in bo postala klasična banka, zlasti za mala in srednja podjetja, brez investicijskega bančništva. Dokapitalizacijskega partnerja zanjo je mogoče iskati v bančnem sektorju, tako v tujini kot doma. So pa bila zniževanja stroškov v Probanki, podobno velja za Perutnino, nujna in kakšna bodo še sledila." Prek Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) naj bi osebno imeli vpliv na upravljanje Vzajemne. Bo slednja "molzna krava" v interesu posameznikov? "Osebno nisem v nobenem organu Vzajemne, sem le predsednik ŠGZ. Kategorično zanikam zapise, da naj bi Perutnina Ptuj ali Probanka kakorkoli izčrpavali Vzajemno. Kolikor vem, pa Vzajemna ne bo nikogaršnja molzna krava. Ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne pričakujem, saj tudi država verjetno razume, da takšne vzajemne zavarovalnice zaradi stabiliziranja zdravstvene blagajne morajo obstajati." Dr. Roman Glaser pravi, da bi bil v Perutnini pomemben dodaten kapital v obdobju pomanjkanja bančnih virov. (Damijan Toplak)

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 03. 08. 2012 
Stran: 8