Delo, 26.04.2014

 Državne_banke_nimajo_dolgoročne_strategije_»Državne banke nimajo dolgoročne strategije« Bančništvo Šimnic: Združitev Abanke in Banke Celje lahko privede do sinergij, a tudi do trenj -Abanka čaka na odobritev prestrukturiranja Ljubljana - Neuspešna dokapitalizacija ne vpliva na tekoče poslovanje banke, ki bo komitentom še naprej zagotavljala nemoten bančni servis, pravijo v Banki Celje. Najverjetneje bo sledila nacionalizacija Banke Celje, združitev z Abanko in nato prodaja banke. nejc gole, brane piano, Vanja Tekavec Tuji revizorji so v stresnih testih Banke Celje po neugodnem scenariju ugotovili za 388 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja, zato je Banka Slovenije dala banki šest mesecev časa za povečanje kapitala s sredstvi zasebnih vlagateljev.

A čeprav je centralna banka prvi rok za dokapitalizacijo celjske banke določila za 30. junij, je zaradi slabšanja kapitalske ustreznosti rok za dokapitalizacijo z zasebnimi viri banki preložila na včeraj. Skupščina je predlog uprave po 160-milijonski dokapitalizaciji kljub nasprotovanju malih delničarjev, ki še vedno dvomijo o ustreznosti stresnih testov banke in oceni njene kapitalske ustreznosti, potrdila. Čudili so se tudi kratkemu roku za povečanje kapitala, saj je bila možnost odprta le od 15. do 25. aprila, zato ni bilo mogoče pričakovati, da bi sedanji delničarji, imetniki podrejenih kapitalskih instrumentov ali drugi vlagatelji v tem času vplačali vse delnice. Rokse je včeraj iztekel, Banko Celje pa bo verjetno morala dokapitalizirati država. A prej mora zeleno luč prižgati še evropska komisija, do takrat pa imajo zasebni vlagatelji še vedno možnost dokapitalizirati banko. Tiskovna predstavnica Banke Celje je pojasnila, da se je uprava na čelu z Davorinom Leskovarjem odločila, da vseh možnosti ne bo komentirala, zato smo ostali brez odgovorov na vprašanje, ali je uprava kaj znanega o morebitnem dogovarjanju lastnikov banke ali drugih vlagateljev o tem, da bi pred državno pomočjo sami banko vsaj delno dokapitalizirali. Potem ko bo Banka Celje podržavljena, bo država banko verjetno združila s še eno državno banko Abanko, je pred časom napovedal minister za finance Uroš Čufer. »V primeru združitve Abanke in Banke Celje bi lahko nastala sinergija, hkrati pa bi imela združena banka tudi nekoliko boljšo pokritost slovenskega trga. To lahko poveča tudi zanimivost vlagateljev v primeru poznejše privatizacije združene banke. Pri tem seveda predpostavljamo, da se po združitvi izvede racionalizacija in reorganizacija. To je nekoliko lažje narediti, če bi imeli vsaj eno od bank v organiziranem stanju in z dolgoročno strategijo, vendar mislim, da smo še zelo daleč od tega cilja. Združevanje v sedanjem okolju tako lahko privede do velikih pointegracijskih težav in nastanka trenj, ki bi upočasnila vzpostavitev skupne banke in tudi dolgoročno lahko škodijo razvoju,« meni analitik pri Alti invest Matej Šimnic. Država že brez nacionalizirane Banke Celje obvladuje več kot polovico slovenskega bančnega sistema, ki ga bo prej ali slej prodajala. Prva na listi za prodajo je NKBM, sledile pa bodo tudi verjetno združeni Abanka in Banka Celje ter NLB. Pri prodaji je vedno vprašanje cena, pravi Šimnic, ki poudarja pomen reorganizacije: »Raznovrstnost lastništva tako ni pomembna zgolj zaradi vmešavanja politike v banke, ampak tudi zaradi nevarnosti, da bodo največje tri banke spet vzpostavile zelo podobne strategije, neraznovrstnost poslovanja pa povečuje tveganje v primeru, da se zgodijo nove težave,« je dodal naš sogovornik. Abanka v prvih treh mesecih z dobičkom Abanka je v prvih treh mesecih letos dosegla 9,5 milijona evrov operativnega dobička, po odpisu slabih terjatev in pripravi rezervacij zanje v skupni višini 8,7 milijona evrov je pod črto ostalo za 515.000 evrov dobička. Za primerjavo - lani ta čas lani je banka poslovala z 1,7 milijona evrov izgube. Prvo trimesečje letos je bilo boljše tudi po višini odpisov, saj so bili za 3,5 milijona evrov oziroma za 28,4 odstotka nižji kot v tem času lani. Bilančna vsota Abanke je 31. marca letos znašala dobre tri milijarde evrov, kar je 0,5 odstotka več kot konec leta 2013. Krediti strankam, ki niso banke, so znašali u 1,8 milijarde evrov in so bili nižji 9 za 43,9 milijona evrov oziroma za z 2,4 odstotka. Čiste obresti so v pr-2 vih treh mesecih znašale dobrih g 14 milijonov evrov, kar je za 13,6 ° odstotka manj kot v istem obdobju leta 2013. Abanka še čaka, da ji evropska komisija odobri program prestrukturiranja, nato bosta na vrsti še nova dokapitalizacija v obveznicah v znesku 243 milijonov evrov in prenos slabih terjatev na DUTB, njihova prenosna vrednost znaša malo več kot 540 milijonov evrov. Po nekaterih napovedih je dovoljenje iz Bruslja mogoče pričakovati šele po prvem maju.

 

Medij: Delo
Avtorji: Piano Brane,Tekavec Vanja,Gole Nejc
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 26. 04. 2014 
Stran: 3