Sod, Kad, Luka Koper, Zavarovalnica Triglav, KBM Fineko in Aerodrom Ljubljana namreč skupaj obvladujejo 27,4 odstotka novomeškega farmacevta. Zaradi novega zakona bi se lahko zgodilo, da državnim lastnikom Krke ne bo treba objaviti prevzema Krke ali odprodati deleža, še vedno pa bi jim grozila globa. Ob dokazanem naklepu je najvišja globa 375.000 evrov. ATVP sicer prekrškovnega postopka v primeru Krke še ni začela. ATVP bi lahko odvzel še glasovalne pravice državnim lastnikom v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM. Tudi če bodo poslanci novelo zakona sprejeli, bi v večini teh družb državni lastniki se vedno presegali prevzemni prag, pod novim pragom pa bi bili, denimo, v Savi Re. Za oživitev kapitalskega trga Direktor ATVP Damjan Žugelj konkretno o primeru Krke ni želel govoriti, dejal pa je, da je bila novela pripravljena izključno za oživitev kapitalskega trga, in ne za tovrstne postopke: »Ministrstvo za gospodarstvo je ta predlog imelo na mizi štiri leta, pri čemer smo mi dali več kot deset urgenc. To je bistveno. Končno seje to sprejelo, saj imamo enega najnižjih pragov v Evropi.« Tudi Žerjav je zatrdil, da so novelo sprejeli za spodbuditev kapitalskega trga. Po njegovih besedah ima Slovenija poleg Madžarske najnižji prevzemni prag. Po drugi strani imata 33-odstotni prevzemni prag Poljska in Slovaška, 30-odstotnega pa Avstrija, Nemčija, Češka, Francija, Belgija, Italija in Nizozemska, je naštel Žerjav. Nujno izboljšati razmere za tuje vlagatelje Finančni analitik Simon Mastnak je dejal, da bodo nekatere družbe, ki so prej dosegle prevzemni prag, spet lahko kupovale delnice. Zaradi tega bi se likvidnost lahko nekoliko povečala, je dejal Mastnak, a dodal: »To pa ni ukrep, ki bi dolgoročno povzročil likvidnost na slovenskem kapitalskem trgu.« Za oživitev kapitalskega trga je po njegovem mnenju treba izboljšati makroekonomsko okolje, rezultate podjetij in klimo za tuje naložbe. Omenil je še ukrepe za izboljšanje dolgoročnega varčevanja, denimo, da bi pokojninski skladi lahko več kupovali delnice in da bi se za dolgoročno varčevanje zagotovile davčne olajšave. ATVP je sicer že pred časom predlagal še nekatere druge ukrepe za oživitev kapitalskega trga, denimo spremembo zakona o investicijskih skladih in družbah. Po Žugljevih besedah je ta zakon v vladni proceduri, tako kot tudi zakon o trgu finančnih instrumentov. Po njegovem mnenju bi bila oba zakona lahko sprejeta maja. Podobno kot Mastnak so tudi na ATVP predlagali spremembe pokojninskega zakona, in sicer tako da bi se spremenila naložbena politika vzajemnih pokojninskih skladov in sistem zajamčene donosnosti ter da bi se uvedli skladi življenjskega cikla in podobno. Na ministrstvu so pojasnili, da je za oživitev kapitalskega trga nujen vstop tujih in domačih investitorjev, ki bi izboljšali kapitalsko strukturo podjetij in z vstopom v lastništvo tudi upravljanje družb. To bi razbremenilo delež finančnih odhodkov v strukturi vseh odhodkov, povečalo razvojno usmeritev družb, ki bi stopale v nove, potencialno dobičkonosne projekte, s tem pa povečevale tržno vrednost lastnikov kapitala. Vlada želi z dvigom prevzemnega praga spodbuditi kapitalski trg, hkrati pa bi si država lahko povrnila glasovalne pravice v Krki. Foto Blaž Samec

Medij: Delo
Avtorji: Gole Nejc
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 04. 2012 
Stran: 9