Na predlog predstavnikov belgijske KBC, četrtinske lastnice NLB, je bila skupščina skoraj za eno uro prekinjena, saj je najbrž med njimi in slovensko vlado še tik pred zdajci potekalo usklajevanje o novih nadzorniških imenih. To sta potrjevali izjavi predsednika uprave NLB Boža Jašoviča in člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Marka Goloba, češ da do izglasovanja novih nadzornikov z imeni ljudi, katerih v večji meri niti ne poznata, nista bila seznanjena. Novi nadzorniki so za približno leto dni tako postali Stephan Wilcke, Miran Pleterski, Klemen Vidic, Miro Germ, Sašo Cunder, dr. Albin Hojnik, Janko Medja in Matjaž Schroll, četudi so člani prejšnjega nadzornega sveta (v primerjavi z upravo NLB, tudi belgijskimi predstavniki) od delničarjev razrešnico za lansko poslovno leto celo prejeli. Emisijska vrednost delnice NLB 41 evrov Določeni nasprotni predlogi so bili šele na sami skupščini s strani slovenske vlade oziroma finančnega ministrstva podani tudi pri točkah o odobrenem kapitalu in povečanju osnovnega kapitala NLB z denarnimi vložki. Tako bo belgijska KBC vplačala za 61 milijonov evrov novih delnic, pri čemer bo emisijska vrednost posamezne delnice NLB 41 evrov, kar je približno polovico knjigovodske vrednosti delnice in kar naj bi bilo določeno na podlagi priporočil Evropske komisije so na skupščini NLB zatrjevali predstavniki slovenskega finančnega ministrstva. Po drugi strani naj bi slovenska država kupila za okrog 320 milijonov evrov hibridnih zamenljivih obveznic NLB, ki bodo po Jašovičevih besedah obrestovane po desetodstotni letni obrestni meri, obresti se bodo lahko izplačevale tudi v dodatnih obveznicah. Hibridne obveznice bo mogoče odpoklicati najprej v petih letih, zanje pa bi slovenska država z morebitno zamenjavo lahko pridobila do 8,707.483 novih delnic NLB. V tem primeru bi torej država, če bo treba, navkljub nasprotnim napovedim finančnega ministra Janeza Šušteršiča, pri tokratni krepitvi kapitala NLB vendarle sodelovala. Polovica lanske izgube zaradi slabitev v hčerinskih družbah Delničarji NLB so v breme zadržanega dobička in rezerv iz dobička pokrili lansko visoko izgubo 233,2 milijona evrov, pri čemer je prvi mož NLB Božo Jašovič pojasnil, da kar polovico izgube izhaja iz slabitev v hčerinskih družbah. Bilančna vsota (obseg poslovanja) skupine NLB je lani upadla za osem odstotkov, na 16,4 milijarde evrov, v lanskem letu pa so v NLB veliko pozornost namenili zagotavljanju dobre likvidnosti banke. Kljub vsem težavam je med delničarji NLB postavljal vprašanja zgolj Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije, kateremu je Jašovič pojasnil, da uprava banke prevzema objektivno odgovornost, ker je v preteklosti napovedovala poslovanje z dobičkom, nato pa so nastale visoke izgube. Po mnenju Jašoviča je bilo upravljanje s tveganji v NLB v preteklosti šibko, prav tako hčerinske družbe niso imele postavljenih limitov glede večjih naložb s strani matice, kar zdaj imajo. Glede SIB banke, ki je v postopku likvidacije, Jašovič pričakuje, da naj bi se postopek, ki se je vlekel vrsto let zaradi treh tožb, v dveh mesecih le končal. Postopek prodaje Banke Celje pa je zamrznjen, saj zanjo niso dobili ponudbe po 1,1-kratniku knjigovodske vrednosti, ampak bistveno nižjo. Hkrati je povedal, da se na razpis za novega predsednika uprave NLB ni prijavil; ker je že dobrega pol leta v odstopu, si želi, da bi bilo čim prej izbrano novo vodstvo. Prvi mož NLB je tudi povedal, da potekajo določene aktivnosti v banki glede preteklih napačnih odločitev posameznikov in da je med drugim zaradi malomarnega dela kar nekaj ljudi ostalo brez zaposlitve. Včeraj neprejete razrešnice Jašovič ni želel komentirati. Božidar Jašovič (s prekrižanimi rokami), kije že dobrega pol leta v odstopu, neprejete razrešnice članom uprave ni želel komentirati. (Tit Košir)

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 28. 06. 2012 
Stran: 3