Ministrstvo namreč po Čehovih besedah ni spoštovalo dvomesečnega zakonskega roka za izdajo (nesoglasja, prav tako pa ni upoštevalo enotedenskega roka, s katerim sta pretekli ponedeljek skupaj s partnerjem v poslu in direktorjem družbe Delo Revije Matejem Raščanom ministrstvo pozvala k odločitvi. Ta rok se je iztekel včeraj. S kulturnega ministrstva so že v sredo sporočili, da se o izdaji (ne) soglasja še niso odločili, ker še preučujejo nekatere postopke, ki so s tem poslom neločljivo povezani in lahko vplivajo na odločitev. Kateri so ti postopki, niso pojasnili. Po mnenju pravnika dr. Rajka Pirnata lahko podjetje 3Lan ravnanje ministrstva izpodbija na upravnem sodišču kot molk organa, čeprav je v zakonu o medijih odločitev ministrstva obravnavana kot potrebno soglasje tretjega k pravnemu poslu in ne kot upravna odločba. Prav tako Pirnat navaja, da v zakonu o medijih zakonski rok za izdajo (ne)soglasja ni naveden, zato pa zakon o splošnem upravnem postopku določa dvomesečni rok za odziv organa. Ko gre za molk organa, mora stranka po Pirnatovih besedah organ tudi pozvati na odločitev v naslednjih osmih dneh, kar sta Čeh in Raščan storila. Tako imata prosto pot za pritožbo na upravnem sodišču, vendar Pirnat ob tem opozarja, da je malo verjetno, da bi bil upravni spor lahko rešen prej kot v enem letu. Pirnat še pojasnjuje, da sodišče po prejeti tožbi zaradi molka organa pozove ta organ, da v določenem roku odloči in vroči odločbo stranki, po njegovem pa je malo verjetno, da bi stranka dobila še odškodnino zaradi protipravnega delovanja državnega organa ali javnega uslužbenca. Zahtevo za povrnitev škode sicer lahko vloži, vendar Pirnat ne pomni primera, ko bi zavlačevanje pri izdaji odločbe vodilo do odškodninske odgovornosti. Tožeči mora namreč dokazati, da je škoda sploh nastala in da je nastala zaradi protipravnega ravnanja organa, kar je izjemno težko dokazati. Sicer pa lahko ministrstvo negativno odločbo k prodaji Večera družbi 3Lan izda le, če je izpolnjen kateri od štirih pogojev, ki so navedeni v 58. členu zakona o medijih in opredeljujejo prevladujoč položaj na oglaševalskem trgu ali v medijskem prostoru. Urad za varstvo konkurence (UVK) je že leta 2009 od družbe Delo zahteval, da v letu dni zaradi medijske koncentracije odproda vsaj 75odstotni delež Večera. Na mednarodnem razpisu je edino zavezujočo ponudbo oddalo podjetje 3Lan in konec februarja pridobilo tudi soglasje UVK, preden pa prodajna pogodba postane veljavna, mora soglasje izdati še ministrstvo za kulturo. Prodaji sicer nasprotujejo mali delničarji Večera, v ponedeljek pa se je oglasilo tudi Društvo novinarjev Slovenije. Po besedah predsednika društva Gregorja Repovža je družba 3Lan slamnati kupec, ki nima premoženja, izbralo pa se ga je, da se obide določilo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. 3Lan je namreč z družbo Delo Revije podpisal dogovor o skupnem upravljanju Večera, zato bi po njegovem mnenju UVK moral po uradni dolžnosti preverjati koncentracijo, ki bi nastala z združitvijo obeh podjetij.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Marjeta Kralj
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V ospredju
Datum: 20. 05. 2011 
Stran: 3