Če bo sodba postala pravnomočna, bo moral Lah plačati še 15.000 evrov stranske kazni. Tožilec Jože Valetič je sicer zahteval dvakrat višjo kazen, Lahova zagovornika odvetnika Zdenko Cujnik in Bojan Pečenko pa sta takoj po sodbi napovedala pritožbo. Tožilstvo je Lahu očitalo, da je 26. marca 1996, ko je bil direktor družbe za upravljanje Divida in direktor pooblaščenih investicijskih družb (PID) Kompas Sklad 1 in 2, Ljubljančanu Damjanu Plescu v imenu Divide prodal 5000 Mercatorjevih delnic po 2500 tolarjev, kar je pomenilo 12,5 milijona tolarjev. Pri obsodbi seje sodišču zdelo ključno, da je še isti dan delnice po ceni 9000 tolarjev spet odkupil za oba pida, kar pomeni, da je Plescu pridobil 32,5 milijona tolarjev oziroma 135.000 evrov. Sodnica Sedej Grčarjeva je ocenila, da je bilo dejanje, prodaja delnic v istem dnevu po trikrat višji ceni, naklepno in v nasprotju z interesi malih delničarjev. S tem je Lah zlorabil svoj položaj, saj bi moral kot direktor skrbeti za interese in premoženje pidov. Lah in njegova zagovornika so tudi na zadnji obravnavi poskušali sodni senat prepričati, da Lah ni storil kaznivega dejanja, saj je šlo za povsem običajne poslovne transakcije, in da je "tveganje vgrajeno v bistvo posla". Res je, da si je marca 1996 kot fizična oseba od Plesca sposodil 5000 Mercatorjevih delnic po 2500 tolarjev, za kar je bila sklenjena fiktivna kupoprodajna pogodba. Delnice je nato po 12.000 tolarjev prodal svojemu podjetju Eurosit, ta pa po isti ceni Dividi. Ko je osem dni kasneje Divida prodal Plescu 5000 delnic po 2500 tolarjev, je šlo za vrnitev sposojenih delnic. Naslednja poteza, še isti dan izveden nakup taistih delnic za 9000 tolarjev, je predstavljal po njihovem povsem samostojen posel, čemur sodišče ni verjelo. Obramba se je tudi trudila dokazati, da je bila cena 9000 tolarjev za Mercatorjevo delnico povsem realna. Plesec, ki je pridobival delnice od nepoučenih malih delničarjev, je želel s transakcijo seveda zaslužiti. Po oceni izvedenke za ekonomijo, finance in vrednotenje podjetij Anka Černe bi bila primerna cena za delnico na sivem trgu takrat 3750 tolarjev, po takšni ceni jih Plesec ni želel prodati, saj so v pričakovanju rasti Mercatorjevega delnice "dobro obveščeni akterji" kupovali po ceni od 9000 do 12.000 tolarjev, kar so potrdili tudi izvedenci, ki jih je na sodišče kot priče povabila obramba. Toda odločilo je dejstvo, ki ga je izpostavil tožilec Valetič, da je Plesec s pomočjo Laha z denarjem malih delničarjev, in torej njihovim tveganjem, nezakonito realiziral kapitalski dobiček. Lah sicer trdi, da je kazenski postopek proti njemu rezultat "kranjske faušije" in dodaja, da "bo lahko svojim otrokom vedno brez sramu pogledal v oči, ne glede na sodbo v imenu ljudstva". Agencija za trg vrednostnih papirjev je Dividi zaradi ugotovljenih kršitev septembra 1997 vzela licenco za upravljanje skladov. Lah, ki je očitek vseskozi zanikal, je pidom vrnil 32,5 milijona tolarjev, agencija je ovadbo zoper Laha vložila aprila 1998. Obtožnica je bila vložena šele novembra 2004. V prvem sojenju je bil Lah oproščen, vendar je višje sodišče leta 2008 sodbo razveljavilo in novi senat je včeraj končno izrekel sodbo. Sodba po petnajstih letih

Medij: Večer
Avtorji: Gruber Gregor
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Črna kronika
Datum: 11. 03. 2011 
Stran: 23