Zgodilo se je davnega leta 1996 Lah je bil leta 1994 soustanovitelj in direktor Divide, družbe za upravljanje pidov, kije upravljala pida Kompas Sklad 1 in Kompas Sklad 2. Leta 1997 je agencija za trg vrednostih papirjev (ATVP) Lahovi DZU Divida odvzela dovoljenje za upravljanje pidov, ker sta Dividina pida leta 1996 sodelovala pri sporni preprodaji Mercatorjevih delnic. Leta 1998 je vrhovno sodišče potrdilo odločitev ATVP in odvzem licence Dividi je postal pravnomočen. Takrat je ATVP proti Lahu vložil tudi ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. Zgodba o sporni preprodaji Mercatorjevih delnic iz davnega leta 1996, ki je bila podlaga za vloženo kazensko ovadbo, je potekala takole: med 18. marcem in 3. aprilom 1996 je Lah kot direktor DZU Divide v štirih poslih najprej prodal pet tisoč delnic Mercatorja po ceni 2.500 tolarjev (10,43 evra) za delnico, nakar je Lah kot direktor pida Kompas Sklad 1 m Kompas Sklad 2 v petem poslu od iste osebe nazaj kupil pet tisoč delnic Mercatorja po precej višji ceni devet tisoč tolarjev (37,56 evra) za delnico. Po mnenju ATVP naj bi Lah z opisano preprodajo Mercatorjevih delnic oškodoval delničarje pidov Kompas Sklad 1 in 2 ter zlorabil položaj za pridobitev premoženjske koristi tretji osebi v višini 135 tisoč evrov. Ovadba šest let nedotaknjena v omarah tožilstva Kazenska ovadba ATVP zoper Laha je po letu 1998 šest let ležala v omarah Mirana Zeleznika, vodje gospodarskega oddelka na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Koje bil Zeleznik marca 2004 prerazporej en v skupino tožilcev za posebne zadeve, so v njegovih tožilskih omarah našli 377 nedotaknjenih spisov, med katerimi je bila tudi kazenska zadeva zoper Laha iz daljnega letal998. Zeleznik je bil pozneje obdolžen ponareditve uradne listine in nevestnega dela. Obtožnica mu j e očitala, da ni vpisal 25 prispelih ovadb in so posledično zastarale štiri kazenske zadeve. Leta 2007 je bil spoznan za nedolžnega. Po »odkriti« kazenski ovadbi zoper Laha v tožilski omari j e tožilstvo novembra 2004 zadevo dodelilo drugemu tožilcu, ki je zoper Laha vložil neposredno obtožnico. Maja 2005 je obtožnica postala pravnomočna, ljubljansko okrožno sodišče paje začelo kazensko obravnavo novembra 2005. Pet let sodnih obravnav brez epiloga Marca 2007 je prvostopenjsko sodišče Laha oprostilo suma kaznivega dejanj a. Po pritožbi tožilca je višje sodišče oprostilno sodbo razveljavilo z utemeljitvijo, da je sodišče na prvi stopnji ravnalo napačno, ker je prve štiri posle prodaje Mercatorjevih delnic ocenjevalo ločeno od petega posla, s katerim so bile Mercatorjeve delnice kupljene nazaj po višji ceni. Lani jeseni je Lah znova sedel na zatožno klop. Maja letos je kot priča nastopila Nina Plavšak, znana pravnica, kij e bila sredi devetdesetih let tudi predsednica senata ATVP. Plavšakova, ki velja za pravnico z izvrstnim spominom (leta 2004 je bila razglašena tudi za pravnico leta), se pred sodiščem ni več spomnila podrobnosti postopka agencije zoper Laha. V začetku julija je bil zaslišan še Dušan Mramor, nekdanj i predsednik strokovnega sveta ATVP, kije po poročanju Financ sporni Lahov posel opisal takole: »Delničarji pidov Kompas Sklad 1 in 2 so bili oškodovani v poslu, ki ga je DZU Divida izvajala za pida, v katerem je prodal delnice Mercatorja in jih potem v manj kot mesecu dni spet kupil po trikrat višji ceni.« (Proti Igorju Lahu pričal Dušan Mramor, Finance 128/2010) Predsednica okrožnega sodišča j e julij a na predlog obrambe vnovič imenovala finančnega izvedenca. Nadaljevanje sojenjajebilo konec septembra z določitvijo novega finančnega izvedenca in razpisano novo sodno obravnavo. Menedžerski prevzem Igorja Laha Lah je po letu 1997, ko je ATVP nj egovi DZU Divida odvzel dovoljenje za upravljanje pidovinleto pozneje proti njemu vložil še kazensko ovadbo, nadaljeval koncentracijo pidovskega premoženja in že v prvi polovici tega desetletj a izvedel menedžerski prevzem nekdanjih Dividinih pidov. Ena od glavnih značilnosti Lahove koncentracije pidovskega premoženja je bilo odpiranje, zapiranje, združevanje in razdruževanje številnih družb, kjer sta pomembno vlogo odigrali Lahovi družbi Megafin in s to povezana družba Megainvest, ki sta leta 1996 nastali iz dela premoženja pidov Kompas. Po podatkih ATVP je Lahov Megafin prevzel finančne holdinge KS1 naložbe, KS2 naložbe in KS4 naložbe, ki so se preoblikovali iz Dividinih pidov v letih 2001 in 2004. Revija Manager je ob nedavni objavi lestvice najbogatejših Slovencev 2010 za pidovskega tajkuna Laha, ki se je uvrstil na drugo mesto z ocenjeno vrednostjo premoženja v višini 166,5 milijona evrov, zapisala: »Tudi lani seje pri poslih držal svojega učinkovitega recepta, ki sestoji iz poceni prevzemanja družb, iztiskamalih delničarjev in selitve premoženja iz enega podjetja v drugo in na koncu v davčne oaze.« (Manager, 3. novembra 2010) »Vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje« Od leta 1999 in spomladi 2004, ko je v omarah tožilca Zeleznika ležala nedotaknjena ovadba ATVP zoper Laha, je bila generalna državna tožilka Zdenka Cerar, ki se je leta 1999 vpisala v zgodovino slovenske tranzicijske »pravne države« z znamenito izjavo, da vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje. Nekdanja generalna državna tožilka Cerarjeva je leta 2000 v državni zbor poslala tudi poročilo o oškodovanju družbenega premoženjapodjetij. Po tedanjih podatkih državnega tožilstva so bile vložene ovadbe zoper osumljene v 492 podjetjih zaradi divje privatizacije družbenega premoženja. Leta 2004 so bili v tedniku Mag (Varuhi kraje stoletja, št. 28) objavlj eni osveženi podatki o sodnem izkupičku divje privatizacije; od skupno 498 primerov oškodovanja družbenega premoženj a, s katerimi so se na podlagi revizijskih poročil SDK ukvarjali kriminalisti in tožilci, so bili na pravnomočne zaporne kazni obsoj eni le trije posamezniki. »Če bi lumpe lovili in jih prijeli, bi bilo drugače« Cerarjeva je tožilske vrste zapustila aprila 2004, koje postala pravosodna ministrica in podpredsednica LDS. Ista Cerarjeva je pred dvema tednoma na vprašanje Financ, zakaj so tatovi države še vedno na svobodi, med drugim odgovorila tudi takole: »V naši državi je prevladalo mnenje, da se lumparija splača. Če bi lumpe lovili in jih prijeli, bi bilo drugače, moralne vrednote ne bi bile na dnu, meja med dovoljenim in nedovoljenim pa ne bi bila zabrisana ... Ta vlak, kije zapeljal v napačno smer, moramo obrniti.« (Zakaj so tatovi države na svobodi, Finance, 26. oktobra 2010) Citirana izjava nekdanje prve tožilke v državi Cerarj eve, ki j e za seboj pustila porazen izkupiček državnega tožilstva pri pregonu gospodarskega kriminala na področju primarne akumulacije družbenega (državnega) kapitala, najbolj odseva sprevrženo podobo slovenske pravne države. Cerarjeva je v posmeh pravni državi Dolgoletna generalna državna tožilka Cerarjeva se uvršča med tiste posameznike v državi, ki so objektivno najbolj odgovorni, da po 20 letih tranzicij e v naši državi prevladuje mnenje, da se lumparija splača: če bi Cerarjeva kot dolgoletna prva državna tožilka uspešno lovila privatizacijske lumpe, bi bilo danes drugače, moralne vrednote ne bi bile na dnu, meja med dovoljenim in nedovoljenim pa ne bi bila zabrisana. Cerarjeva bi morala kot neuspešna dolgoletna državna tožilka odgovarjati za porazno neučinkovitost državnega tožilstva pri pregonu privatizacijskega gospodarskega kriminala. Namesto tega danes v posmeh celotni slovenski javnosti kot podpredsednica LDS moralizira o tem, kako se lumparija splača, kako so moralne vrednote na dnu in kako je meja med dovoljenim in nedovoljenim zabrisana. Groteska pravne države Primer nekdanje prve državne tožilke Cerarjeve je klasična zgodba o narobe svetu v Sloveniji, kjer ljudje, ki so najbolj odgovorni za porazno delovanje slovenske pravne države - policije, tožilstva, sodstva ali drugih institucij -, danes pretakajo krokodilje solze o propadu vrednot. Opisana zgodba o drugem naj bogatejšem Slovencu Lahu, ki po 12 letih še vedno ni doživela pravnomočnega sodnega epiloga, uteleša grotesko o naši pravni državi, ki sojo skozi tranzicijo soustvarili številni samooklicani varuhi morale na čelu z nekdanjo prvo državno tožilko Zdenko Cerar. • ► Ocenite komentar, napišite svoje mnenje: www.finance.si/ komentarji ► Stanislav Kovač je ekonomist. ►► Zgodba o drugem najbogatejšem Slovencu Igorju Lahu, ki po 12 letih še vedno ni doživela pravnomočnega sodnega epiloga, uteleša tranzicijsko grotesko o naši pravni državi.

Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 11. 11. 2010 
Stran: 12