BOŽENA KRIŽNIK Poslovanje skupine so oteževale zaostrene gospodarske razmere, povečevanje brezposelnosti, povečana cenovna občutljivost in racionalnost potrošnikov zaradi manjše kupne moči, stroškovni pritiski pa tudi negativni makroekonomski učinki (predvsem gibanje tečaja srbskega dinarja in povečana plačilna nedisciplina). Trgovec se je odzval z vlaganji v ugodnejšo ponudbo za potrošnike in dosegel prihodkovne načrte, a je zato poslabšal ekonomiko poslovanja. Veliko povečanje prihodkov na trgih zunaj Slovenije je bilo predvsem zasluga izvedenih strateških povezav in bi bilo še uspešnejše, če rezultata ne bi znižali negativni tečajni učinki in intenzivnejše zadolževanje. Tako je skupina v prvem četrtletju ustvarila kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami v višini 47 milijonov evrov, 19,5 milijona evrov dobička iz poslovanja in 0,7 milijona evrov čistega dobička. V razvoj maloprodajne mreže so v prvem trimesečju investirali dobrih 13 milijonov evrov. V tem obdobju so pridobili skoraj 13.000 kvadratnih metrov novih bruto površin. Iz družbe so sporočili, da se skladno s predvidenim rokovnikom nadaljujejo tudi projekt monetizacije nepremičnin in decembra sprejeti protikrizni ukrepi, zajeti v 12 sklopov. Pred odločitvijo Spomnimo še, da je novi nadzorni svet Mercatorja z ekonomistom Matejem Lahovnikom na čelu napovedal, da se bo pojutrišnjem (v petek, 18. maja) odločil o tem, kdo bo na funkciji predsednika uprave Mercatorja zamenjal odstoplega Žigo Debeljaka. Prejšnji teden sta se na seji nadzornega sveta predstavila dva kandidata, ki sta bila neposredno povabljena na razgovor, in sicer Toni Balažič iz Žita in Drago Kavšek iz Fructala. Nadzorniki niso hoteli razkriti, ali bodo poleg njiju zaslišali še katerega od kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis za to funkcijo, povedali pa so, da sta bili obe omenjeni predstavitvi zelo temeljiti in dobri. Agrokor v javno ponudbo? A medtem ko lastniki Mercatorja, donedavni člani prodajnega konzorcija, čakajo na novo vodstveno ekipo - najprej se bodo odločili o mandatarju, vmes bo neformalni nabor članov uprave, ki jih bo nato izbral predsednik uprave -, se na drugi strani Kolpe nesojeni kupec Mercatorja, Agrokor, že pripravlja na nov poskus. Teren je testiral z objavo novice v hrvaškem Poslovnem dnevniku (povzete v slovenskih Financah), da bo septembra objavil javno ponudbo za odkup najmanj 75-odstotnega deleža Mercatorja. Torej gre v nov krog z druge strani, na lastno pobudo in manj tvegano. Pričakovati je, da ga bodo pri tem podpirali isti finančni partnerji kot v prejšnjem poskusu (EBRD, IFC in JP Morgan), pridobitev več kot tričetrtinskega deleža pa naj bi bila tudi prag za uspešnost ponudbe. Po nekaterih informacijah se Agrokor pred tem menda ni posvetoval s posameznimi prodajalci o svoji nameri, zato niti po objavi novice v medijih nove priložnosti niso hoteli komentirati. Predvsem zato, ker ostaja nejasno, kolikšna bo nova ponujena cena. Pravzaprav je hrvaški medij navrgel, da Agrokor tokrat za delnico ne bo ponudil 221 evrov, ampak precej manj. Ugiba se, da namerava Ivica Todorič postaviti vabljivo ceno za večino delničarjev, najbrž celo okoli 50 evrov nad borzno ceno (ta zdaj niha okoli 130 evrov). To pa preprosto zato, da bi presegel morebitne konkurenčne ponudnike, predvsem pa, da bi prepričal delničarje, ki so posredno ali neposredno vezani na odločitve na politični ravni, kjer je do zdaj zmagoval nacionalni interes, pa tiste, ki jih v prodajo sili nevzdržen finančni položaj in vse (predvsem male delničarje), ki so se preprosto naveličali čakati na ustrezno priložnost. 9r odstotka je znašala j rast prihodkov na 7 -'tujih trgih V petek bo menda znano, kdo bo na čelu Mercatorja nasledil Žigo Debe-Ijaka. Foto Leon vidic

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 16. 05. 2012 
Stran: 9