V italijanskem tedniku so gospodarsko stanje mariborske nadškofije povezali tudi s prisilno poravnavo telekomunikacijske družbe T- 2 ter holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva. V prvi se je 13. januarja začela prisilna poravnava, v drugih dveh pa so dan za tem objavili plačilno nesposobnost. Posledično je plačilno nesposobna postala tudi finančna družba mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast, ki je večinska lastnica holdinga Zvon Ena, delež pa ima tudi v holdingu Zvon Dva. Ob tem so v nadškoflji pojasnili, da gre v zgodbi o obeh holdingih Zvon in Gospodarstvu Rast za različne pravne in gospodarske subjekte, ki so med seboj povezani na različne in neprimerljive načine. Spomnili so tudi, da je Gospodarstvo Rast imelo lastniški delež v družbi T-2 le do leta 2008, ko so ga prodali, tako da ima zdaj do njega enak odnos kot do vseh drugih portfeljskih naložb holdinga Zvon Ena. Sicer pa je Nadškofija Maribor, da bi pomagala pri sanaciji Gospodarstva Rast, zastavila nekaj svojega premoženja, in sicer tri zgradbe: samostan v Studenicah, Orglarsko delavnico v Hočah in del objekta na Barvarski ulici v Mariboru, katerih ocenjena vrednost znaša manj kot tri milijone evrov. V nadškofiji ob tem zavračajo navedbe, da bi zastavili še druge življenjsko pomembne objekte za nadškofijo. Navajajo še, da je njihov neposredni dolg do bank konec leta 2010 znašal 17,4 milijona evrov. Sicer pa obžalujejo, da je prišlo do sedanje situacije, saj se »zavedajo stisk in prizadetosti ljudi, ki so vložili svoje prihranke ali so življenjsko odvisni od družb«, za katere je nadškofija kot solastnica Gospodarstva Rast (moralno) odgovorna, zato si z vsemi močmi prizadevajo, da bi zadevo sanirali na način, ki bo čim manj boleč za vse vpletene. Članek v italijanskem časniku je bil objavljen tik pred tem, ko morajo bankam predstaviti sanacijski načrt, zato se v nadškoflji bojijo, da bi sedanje negativno razpoloženje pripeljalo do razmer, ko bi večina vpletenih veliko izgubila, največ prav mali delničarji. Ob tem navajajo, da so želeli s svojo gospodarsko dejavnostjo predvsem zagotoviti trdnejšo finančno podlago za redno in boljše delovanje osnovnega pastoralnega, vzgojno-izobraževalnega in socialno-kulturnega delovanja, a hkrati priznavajo, da se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo. V. K. Mirko Krašovecje bil dolga leta glavni ekonom (ravnatelj gospodarske uprave) mariborske nadškofije. Pred časom so ga zamenjali.

Medij: Demokracija
Avtorji: V. K.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Zgodbe
Datum: 27. 01. 2011 
Stran: 7