Ta predvideva približno 250 milijonov evrov dodatnega kapitala. Tega bi pridobili na dva načina: tako, da kapital prispevajo obstoječi delničarji (predvsem država in KBC, op. p.), če pa dogovora med njimi ne bo, bi se banka obrnila na trg z javno prodajo delnic, je na včerajšnji skupščini delničarjev NLB povedal predsednik uprave Božo Jašovič. Dokapitalizacija v tej višini bo banki omogočala doseganje ciljnega kazalca kapitalske ustreznosti pa tudi kazalca količnika najbolj kakovostnega kapitala tier 1, menijo v NLB. Jašovič je omenil, da je »še čas za dogovor [med državo in KBC] in upam, da dogovor bo. Julija je še čas zanj. Če pa dogovora ne bo, moramo nemudoma začeti aktivnosti za javno prodajo, verjetno tudi kotacijo na eni od evropskih borz. Rok za zagotovitev potrebnega kapitala je konec leta.« Po tej dokapitalizaciji bi se količnik tier i povzpel na 9,5 odstotka. Delničarji so včeraj skoraj soglasno potrdili razrešnici upravi in nadzornemu svetu banke, nekoliko presenetljivo pa niso podprli predlaganega člana nadzornega sveta, Dirka Mampaeyja iz KBC, ki je dobil le podporo KBC. Postopek proti petim vodilnim Na naše vprašanje, ali zavrnitev Mampaeyja (proti njemu je glasoval tudi AUKN, ki zastopa državo) pomeni, da so pogajanja s KBC v Finančni minister Franc Križanič, ki seje v sredo sestal z evropskim komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio, je po včerajšnji seji vlade dejal, da ima država evropsko dovoljenje za dokapitalizacijo NLB. Vendar mora še prej evropska komisija potrditi program prestrukturiranja NLB. Sicer pa je interes države, da v dokapitalizaciji sodelujejo zasebni investitorji po enaki ceni, kot je bila izpeljana prva letošnja dokapitalizacija, je še dodal. N. G. krizi in so zastala, je Jasovic odgovoril, da so »špekulacije različne, kot razumem, pogajanja še tečejo«, in dodal, da je zanj tak rezultat »na neki način presenečenje. A to ni kakšno slabo znamenje, nasprotno.« Jašovič je ob predstavitvi poslovanja povedal, da so na lanske re-Kdo bo dal denar za banko? - Uprava NLB je nadzornemu svetu včeraj predstavila akcijski načrt za doseganje ustrezne kapitalske ustreznosti. Ta predvideva približno 250 milijonov evrov dodatnega kapitala. Na fotografiji (od leve proti desni) predsednik NS Marko Simoneti, predsednik uprave NLB Božo Jašovič in člani uprave NLB Robert Kleindienst, Marko Jazbec in David Benedek. FOTO IGOR ZAPLATIL zultate in izgubo vplivale zaostrene razmere v zunanjem okolju ter izredno visoke oslabitve in rezervacije. Poleg tega je bila Skupina NLB v preteklosti, zlasti pri organizaciji in upravljanju v Jugovzhodni Evropi, slabo vodena in nadzorovana, zato je izgubljala ugled v javnosti. Nova uprava je zato sprejela številne ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti. Ti med drugim obsegajo znižanje stroškov za 15 odstotkov v dveh letih in zmanjšanje števila zaposlenih za 450. Od lanskega septembra se je njihovo število zmanjšalo za 200. Jašovič je povedal, da ugotavljajo tudi odškodninsko in kazensko odgovornost zaposlenih in nekdanjih vodilnih. Na podlagi revizijskih pregledov zdaj tako ugotavljajo tudi odgovornost petih, ki so bili zaposleni na najvišjih vodilnih položajih v Skupini NLB, v postopek so vključeni še zunanji strokovnjaki, del dokumentacije je bil predan tudi policiji. Do konca leta z dobičkom? Predsednik društva Mali delničarji Rajko Stankovič je opozoril na negospodarno ravnanje prejšnje uprave pod vodstvom Marjana Kramarja in se vprašal, ali je bil vložen kakšen postopek proti Borisu Zakrajšku, ki je vodil hčerinsko LHB iz Frankfurta. Pozval je k »izredni reviziji poslov, zaradi katerih smo delničarji vsako leto ob 250 milijonov evrov«. Predsednik nadzornega sveta Marko Simoneti je pojasnil, da je »uveljavitev odgovornosti za nazaj naloga uprave - če tega ne bo storila, jo bo treba zamenjati«. Predsednik uprave Jašovič je povedal, da imajo strukturiran postopek, kako se lotevajo kazenske in odškodninske odgovornosti, in ponovil, da je zdaj v banki v teku pet primerov. Na vprašanje, ali je NLB po lanski izgubi že dosegla dno, je odvrnil, da je »nehvaležno napovedovati, a po tem, kar vidimo, bo poslovanje banke do konca leta pozitivno. Bo pa pozitivni rezultat šibek in izpostavljen številnim tveganjem.« Jašovič je izrazil tudi pozitivno pričakovanje za NLB glede bližnjih rezultatov evropskih obremenilnih testov. Povedal je še, da se postopek glede prodaje Banke Celje končuje in »bomo v nekaj dneh vedeli, kje smo.« MIHAJENKO

Medij: Delo
Avtorji: Jenko Miha
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 01. 07. 2011 
Stran: 1