Finance, 01.03.2011

Do_pla_ila_v_najve_60_dneh_Ne_z_zakonskim_zmazkomPredlog, ki naj bi uzakonil največ 60-dncvni plačilni rok, ni zrel za sprejetje, a tudi obeta bolj malo Q Monika Weiss Odbor DZ za finance in monetarno politiko je včeraj vlado, pravnike DZ in združenja gospodarstva pozval, naj do danes zvečer vendarle poskušajo popraviti besedilo zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Zdajšnji predlog zaradi nejasnosti in nedoslednosti nikakor ni primeren za petkovo obravnavo v DZ.

Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) - med drugim predvideva uzakonitev največ 60dnevnega plačilnega roka in obvezen pobot - je finančno ministrstvo predstavilo kot enega od zakonov za boljšo plačilno disciplino. Akpredlogu imajo ob gospodarstvu celo vrsto pripomb tudi pravniki DZ; konkretno menda deset strani, med drugim gre za poseg vobligacijsko zakonodajo. »Predlog zakona bo, če bodo upoštevane zgolj nujne pravne pripombe, tako rekoč napisan na novo. Nastal bo neki zmazek, ki v praksi ne bo rešil nič,« komentira član odbora, poslanec SDS Andrej Vizjak Predlog ZPreZP po Vizjaku temelji na napačni predpostavki, da podjetja nočejo plačevati in morajo biti sankcionirana, ne pa na realnem položaju - to je, da večina podjetij računov ne plačuje, ker nima s čim, in daje sistem izvršbe »katastrofalen«. Bo v praksi res kaj boljše? Popravljeno besedilo predloga ZPreZP naj bi odbor obravnaval danes zvečer, ali bo do petka pripravljen za obravnavo na plenarni seji DZ, pa ni zagotovo. V petek naj bi namreč poslanci DZ obravnavali in predvidoma potrdili sveženj vseh treh zakonov za izboljšanje plačilne discipline. A zatikanje pri ZPreZP pod vprašaj postavljatudi izvajanje drugega zakona iz svežnja, to je predloga sprememb zakona o DDV Predlagane spremembe zakonao DDV se namrečvežejo neposredno prav na predlog ZPrePZ oziroma določajo, da bi moral davčni zavezanec, ki dobavitelju ne bo plačal računa v roku, določenem z ZPreZP, povečati svojo davčno obveznost v višini uveljavljenega odbitka DDV. Kako bo torej »paket« učinkoval v praksi - če sploh -, ni jasno; kaj vse je minister Križanič obljubljal, smo povzeli na spletu (www.finance.si/303364).Vsvežnjuje še predlogsprememb zakonao javnih naročilih, po katerem se za podizvajalce ne bi več štela hčerinska podjetja oziroma druga, z glavnim izvajalcem povezana podjetja. • Za izločitev ponudnikov v prisilni poravnavi ► Stranka SLS predlaga dopolnilo k predlogu o javnih naročilih, s katerim bi moral naročnik Iz postopka javnega naročanja Izločiti ponudnika, če je ta že v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije oziroma če je proti njemu tak postopek uveden. Po predlogu SLS bi moral biti iz postopka javnega naročila izločen tudi ponudnik, če je bil njegov ustanovitelj, družbenik, več kot petodstotni delničar, član poslovodstva ali organa nadzora - v obdobju zadnjih dveh let - družbenik, delničar, poslovodja ali nadzornik družbe, nad katero je bil začet eden od insolvenčnih postopkov. I DOPOLNILO


Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 01. 03. 2011 
Stran: 6